Urška Kukovič

16.6.09

Danes so na novinarski konferenci predstavili novo publikacijo o slovenskem zdravstvenem sistemu Zdravstveni sistemi v tranziciji, Slovenija, ki jo je v sodelovanju z svetovno zdravstveno organizacijo izdal Evropski observatorij za zdravstvene sisteme in politike.

Publikacija je pomembna, saj je težko priti do enotnih podatkov na tem področju, poleg tega pa so ti predstavljeni tako, da je možna primerjava med zdravstvenimi sistemi posameznih držav, je na današnji tiskovni konferenci povedal eden od avtorjev publikacije in svetovalec direktorice Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) Tit Albreht. Gre za tretjo, dopolnjeno in prenovljeno različico takšnega poročila, ki so ga poleg Albrehta pripravili še Eva Turk in Radivoje Pribaković Brinovec, oba iz IVZ, Martin Toth in Jakob Ceglar, oba iz ministrstva za zdravje, Stane Marn in Statističnega urada RS ter Marco Schäfer iz berlinske tehnične univerze.

Knjiga predstavlja celovit pregled slovenskega zdravstvenega sistema in zajema pomembnejše statistične podatke; najnovejši so za leto 2007. Med drugim izpostavlja tudi ključne izzive na področju zdravstva, s katerimi se bo morala Slovenija čim prej spopasti. Eden največjih izzivov bo izboljšati učinkovitost zdravstvenega sistema, so zapisali v poročilu. Pri tem pa narašča razkorak med potrebami po nakupu najnovejše, bolj učinkovite opreme in novih zdravil ter sredstvi, ki so za to namenjena.

Po številu medicinskih sester nad evropskim povprečjem

Poleg tega nas pesti pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester, navajajo avtorji poročila. Statistični podatki, zbrani za leto 2005, sicer kažejo, da smo imeli v Sloveniji takrat 236 zdravnikov ter 752,4 medicinske sestre na sto tisoč prebivalcev. Po številu medicinskih sester smo celo prekašali evropsko povprečje, ki je za leto 2005 po podatkih svetovne zdravstvene organizacije znašalo 741,6 medicinskih sester na sto tisoč prebivalcev. Za primerjavo naj dodamo še, da je bilo istega leta v EU v povprečju 315 zdravnikov na sto tisoč prebivalcev.

Nacionalna čakalna lista naj bi v polnem zamahu zaživela decembra

Naslednji izziv Slovenije je skrajšanje čakalnih dob na nekatere posege, kot sta na primer operacija kolka in kolena. S tem namenom je bila uvedena nacionalna čakalna lista, ki naj bi v polnem zamahu zaživela v začetku decembra, je povedal Eržen. Projekt vodi IVZ, kjer je lista, zaenkrat še v delovni različici, tudi objavljena. Vsak posameznik bo lahko preveril, katero »čakalno« mesto mu pripada, zato naj bi takšna nacionalna lista preprečila tudi preskakovanje vrste.

Novo zavarovanje za primer dolgotrajne nege starostnikov

Zdravstvo je vedno bolj obremenjeno s staranjem prebivalstva. Za reševanje teh težav bo potrebnih več sredstev, uvedli pa naj bi tudi novo obliko zavarovanja, ki bi pomagalo pokriti stroške za dolgotrajno nego in oskrbo starejših.