Zdravniki in politika

Lucija B. Petavs

25.1.12

V minulem tednu sta za vedno odšla dva znana slovenska zdravnika. Prof. dr. Štefek Grmec, zdravnik, ki je živel za urgenco - tako pravijo vsi njegovi kolegi -, in prof. dr. Slavko Ziherl, znani slovenski psihiater in liberalni politik. Stranka, ki ji je pripadal, je ob njegovi smrti zapisala, da je bil sovražnik nenačelnosti. Dokaz, da je to res, je bilo javno »prerekanje« (v pismu bralcev) s prvim človekom SD in še premierom Borutom Pahorjem o tem, zakaj se, če je na oblasti levica, o pomembnih državniških vprašanjih posvetuje s prvakom desnice, Janezom Janšo.

O Štefeku Grmecu so njegovi kolegi in znanci zapisali, da je bil nedvomno močno zapisan urgenci. To je bilo njegovo življenje, bil ji je že kar malo ekstremistično zavezan. A strokovno samozavestnega garaškega popolnega apolitika se je politika vseeno usodno dotikala. Ne nazadnje je vodil mariborsko urgenco, bil je na pragu vodenja ljubljanske. Na takih položajih se tudi zdravnik težko izogne bremenom politike.

INTELEKTUALCA. Pokojna sta s sabo brez dvoma odnesla mnogo znanja in intelektualnega duha. Z uvodnikom sem se jima želela še zadnjič zahvaliti za njun prispevek k Medicini danes. Štefek Grmec je bil večkrat naš sogovornik. Pravzaprav vsakič, ko smo pisali o urgenci. Slavko Ziherl je pred časom za naš časopis pisal o elektrokonvulzivni terapiji, laično poimenovani terapija z elektrošoki. Pravzaprav o strahu in strokovnih zadržkih pred to sicer za zdravljenje medikamentozno rezistentnih terapij izredno učinkovito in hitro delujoče zdravljenje.

A mojo zahvalo pokojnima strokovnjakoma je na razmišljanje o zdravnikih v politiki nehote razširil stavek starejšega novinarskega kolega. »Nisem ga osebno poznal, a ni mi bil simpatičen. Zakaj? Zdravnik naj bo zdravnik, politiko naj prepusti drugim.«

POLITIKI Z RAZLOGOM. Zdaj razmišljam. Zakaj zdravnik ne bi mogel širše družbeno delovati? Sploh psihiatri so profil, ki brez dvoma skozi delo z bolniki lahko najbolje ugotavljajo razmere v družbi. Spomnim se Ziherlove izjemno zanimive polemike z ekonomistom prof. dr. Janezom Šušteršičem, sedanjim prvim operativcem stranke Gregorja Viranta, o tem, zakaj v politiki ni novih obrazov, ki bi zbujali zaupanje ljudi. Šušteršič je takrat o politiki in vzrokih, da se človek zanjo ne odloči, razmišljal kot o »igri moči, v kateri ni fair playa, zato se poštenjaki v njej težko znajdejo, do tega, da neskončne parlamentarne, socialno partnerske, medijske in še kakšne razprave izčrpavajo tako duha kot intelekt, zato sposobni in pametni od nje bežijo«. »Se povsem strinjam z Vašim opisom politike,« mu je odgovoril Ziherl.

»A z dodatkom: opisali ste pravzaprav življenje na vsakršnem področju, naj bo to poklicno, družinsko ali splošno družabno,« je zapisal. Popolnoma prav je imel. Povsod je politika. A Slovenija zdaj bolj kot kdaj prej potrebuje dobre mnenjske voditelje. To so lahko tudi zdravniki, ni pa nujno, da gredo zato v politiko.