Komentar

Drugo mnenje

Drugo mnenje
Drugo mnenje
  15.06.2011  |  07:00
Čas branja: 2 min
Imamo pa morda drugačno mnenje o tem, kdo je uspešnemu odnosu med bolnikom in zdravnikom v pomoč, kdo pa s svojim ''drugim mnenjem'' povzroča škodo.

Ena neprijetnejših situacij, v katerih se znajdem v odnosu do svojih bolnikov, je, ko iz telefona zaslišim: "Rad bi se naročil na pregled. Hočem drugo mnenje." To je trenutek, ko zdravnikovo delo izstopi iz polja zgolj strokovnega.

[A] MD12_gorjanc_matija3_us.1308068131.jpg

Tožilec Velika je verjetnost, da je bolnikova želja povezana vsaj s komunikacijskim primanjkljajem pri primarnem pregledu in da bo njegovo kompenzacijo iskal pri meni. Še huje je, če se izkaže, da je bolnik že bil zdravljen in da se je zdravljenje končalo z zapletom ter zato potrebuje le potrjevalca tega dejstva. Pri slednjem scenariju obstajata vsaj še dve podrejeni možnosti: iskani potrjevalec njegovih sumov naj bi bil tudi reševalec nastale situacije; če pa so dejstva o zapletih neizpodbitna in posledice nepovratne, bolnik išče pod pretvezo "drugega mnenja" nič drugega kot tožilca.

Prijetno ušesu Preverljivost zdravniškega dela in strokovnih odločitev najbrž še nikoli ni bila tako velika, kot je danes. Skrivnostnost vpogleda v bolezen in zdravljenje, ki se v medicini vleče skozi zgodovino - in seveda zadovoljuje podzavestne želje in vzgibe obeh v terapevtskem odnosu srečujočih se oseb - se je v zadnjih desetletjih razkrojila skoraj z enako hitrostjo kot zaupanje Slovencev v svoje državniško vodstvo. Zakaj? Odgovor je večplasten kot čebula, a ena njenih lupin je gotovo "drugo mnenje". Ta že skoraj na raven instituta povzdignjena besedna zveza je skozi medijske in politične oči priročna in pogosto (zlo)rabljena. Kaj lepše poboža ušesa razrvanega volilca kot politična obljuba o drugem mnenju v nedotakljivi košarici zdravstvenih storitev?

Povzdigovanje Nedavno smo lahko opazili novinarski prispevek, ki "drugo mnenje" povzdiguje še dlje: zgolj vztrajanje bolnikov pri pridobivanju drugega mnenja naj bi jim omogočilo pravilno zdravljenje in nekatere med njimi celo rešilo smrti. Ne dvomim, da so zgodbe resnične. So pa povsem neuravnotežene. Na drugo stran tehtnice lahko nemudoma postavim vsaj dve.

Mlajša bolnica s karcinomom dojke je po kirurškem zdravljenju, ki bi ga morala nadaljevati z obsevanjem in kemoterapijo, poiskala drugo mnenje pri homeopatu. Odločila se je izključno za slednjega. Po treh letih se spet zdravi s postopki uradne medicine, proti vsem možnostim upajoč na čudež in z eno samo, krivde in samoobtoževanja polno mislijo: "Zakaj sem iskala drugo mnenje?"

Bolnik z delno brezzobostjo je imel skrbnega, a nekoliko preobremenjenega zobozdravnika, ki je raje manj govoril, a več in bolje naredil. Imel je strokovno neoporečno pripravljen načrt zdravljenja, potrebna je bila le še izvedba. Bolj zaradi radovednosti kot iz nezadovoljstva s prvim zobozdravnikom je obiskal drugega. Pravo nasprotje: veliko je govoril, vse je "tako lepo razložil", predlagal mu je storitev, o kateri je pred kratkim bral v modnem časopisu. Predlagani načrt je bil mnogo bolj obsežen, povsem po nepotrebnem radikalnejši in seveda mnogo dražji. Kdo ga je prepričal?

Pomoč in škoda "Drugo mnenje" v medicini ni novost. Tako kot konzultacija, pridobitev specialističnega mnenja, prošnja kolegu za pomoč pri odločitvi. Gre za sinonime postopkov, ki so že dolgo uskladiščeni v medicinsko zakladnico znanja in veščin. Velika večina zdravnikov in zobozdravnikov nas bo z veseljem podprla tudi to, da vse večjo vlogo pri diagnostiki in zdravljenju prevzemajo bolniki sami: postajajo kurirji, koordinatorji, soodločevalci. Imamo pa morda drugačno mnenje o tem, kdo je uspešnemu odnosu med bolnikom in zdravnikom v pomoč, kdo pa s svojim "drugim mnenjem" povzroča škodo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...