Komentar

Kdo je ugasnil luč?

Kdo je ugasnil luč?
Kdo je ugasnil luč?
  10.10.2012  |  07:00
Čas branja: 3 min
Kaj je v ozadju? Vsi takoj rečejo: politika. A sama bi rada vedela, ali je v ozadju kaj bolj konkretnega od principov in egov. Če ni, me bo res strah, ker je nekdo ugasnil luč.

Ne vem, kako je pri tebi, dragi bralec, ampak za mano sta dva najhujša tedna, ki sem ju kdaj preživela v službi. Pa ne zato, ker se zadnje čase kar naprej nekaj spreminja in so se stvari, ki jih je človek načrtoval pred pol leta, vmes že dvakrat ali trikrat spremenile.

Zatohlost

Slovenski medijski prostor je res zatohel, a dvig DDV na tisk in periodiko ter znižanje RTV-naročnine bosta zatolkla morda tudi tiste drobne izjeme, ki želijo dolgoročno poročati konstruktivno, poročati po resnici in po najboljšem civilizacijskem in novinarskem občutku z zavedanjem, kdo so in kakšno moč imajo. Pa da ne bo moja opazka izpadla, kot da javkam, ker sem del tega cirkusa. Ne. Ker ne mislim, da bomo vsi mediji zaradi tega propadli. Ne bomo, bo pa veliko težje, če vemo, da višji DDV vedno plača končni uporabnik. A težava je ta, da končni uporabniki niso več prepričani, da na splošno sploh še potrebujejo tiskane in kakršnekoli medije. Oziroma bolje, da si jih sploh še lahko privoščijo. Oziroma ali jih sploh hočejo, saj vemo, da je "pametno" branje v Sloveniji zelo težko prodati. Ljudem se zdi vse enako, vsi mediji smo pokvarjeni in slabi. Enako kot politiki. Kot bi nekdo ugasnil luč.

Občutek nemoči

Gre torej za splošni učinek občutka nemoči in pomanjkanja perspektive, ki ga je posebej v zadnjih dveh tednih v javnosti pustila vlada. Pa ne samo z najbolj razvpito idejo o slabi banki, ki jo je neki tvitar zanimivo označil, da je to tako, "kot bi imeli tri grde babe in potem bi prišla še četrta, ki bi bila tako grda, da bi preostale tri polepšala". Vlada pravi, da bo zmanjšala maso plač javnim uslužbencem. In vsem nam je jasno, kaj to pomeni. Da se ne bo ukvarjala z vsebino, ampak kar rezala, kjer bo pač treba. Ne glede na potrebe in realnost. Javni zdravstveni zavod, ki mu najvišje stroške pomeni delovna sila - ki pa je še vedno nima dovolj -, teh sredstev ne more privarčevati pri materialnih stroških. Preveza je preveza in gaza je gaza, tistih nekaj centov ne bo rešilo težave. Torej odpuščanja, kaj pa naslednji korak, tem primerno zmanjšanje obsega poslovanja? Zanimiva je bila opazka znanega in vidnega nekdanjega visokega funkcionarja Pahorjeve vlade, ki jo je dal v ožji družbi. Dokler zdravstvena blagajna nima težav oziroma je nekako stabilna, se nihče, ampak prav nihče ne bo ukvarjal z vsebino. Presneto, kaže, da res! Ni nekdo ugasnil luči?

Razvajenčki

Kolega iz Köbenhavna, ki je zdaj na začasnem delu v Sloveniji, mi je zadnjič zelo zanimivo odgovoril na vprašanje, kaj ga je v Ljubljani med njegovim bivanjem - ostal bo še dva meseca - najbolj presenetilo. To, je dejal, da se v Ljubljani toliko dogaja. Športne, kulturne, kulinarične prireditve. V mesecu dni je tekel na dveh tekaških prireditvah, medtem ko v svoji državi tudi enkrat v letu ni. V mestu, kjer so se rodile Andersenove pravljice, namreč ni tako. Ljudje na svojem denarju v času krize zgolj sedijo, ne vlagajo v nič. Ne kupujejo pohištva in ne hodijo na predstave. V Ljubljani pa je že zelo težko pridobiti ljudi, da med obilico ponudbe sploh še kam pridejo. Slovenci, Ljubljančani, če želite, smo razvajeni in imamo vsega že preveč. Ponudba je za nas, majhen in po duši precej ubog narod, res pretirano velika. Zato je že zelo težko biti inovativen in pridobiti pozornost ljudi. Vsebina ne prodaja!

Tomaž, Simon in Samo

No, nazaj k naši vsebini in politiki. Ta teden je po vseh neuradnih virih blizu ministru za zdravje završalo, proti koncu tedna pa doseglo vrelišče. Zdravstveni minister Tomaž Gantar menda namerava zamenjati šefa največje bolnišnice v Sloveniji Simona Vrhunca. Zaradi minusa ali je vzrok kaj tretjega? Princip? Tega ne vemo, ker nam uradno nič ne povejo. Je bilo pa na nedavnem posvetu, kaj bo za slovensko zdravstvo pomenila direktiva EU o čezmejnem varstvu pacientov, slišati veliko o ruvanju med Simonom, Tomažem in Samom. Kaj je v ozadju? Vsi takoj rečejo: politika. A sama bi rada vedela, ali je v ozadju kaj bolj konkretnega od principov in egov. Če ni, me je res strah, ker je nekdo ugasnil luč.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...