Komentar

Ali je zdravljenje alergijske težke astme zahtevno?

Ali je zdravljenje alergijske  težke astme zahtevno?
Ali je zdravljenje alergijske težke astme zahtevno?
  17.04.2013  |  07:00
Čas branja: 2 min
Prehod z zdravljenja astme z izjemno nevarnimi sistemskimi glukokortikoidi na vdihane glukokortikoide je pomenil eno od največjih prelomnic, vendar so bila naša pričakovanja v zvezi z uspešnostjo in ustreznostjo novega zdravljenja žal - previsoka.

Z uvedbo vdihanih glukokortikoidov in pozneje antilevkotrienov se je zdelo, da so premagani vsi zadržki za doseganje popolne urejenosti astme. Pri večini bolnikov naj bi s to terapijo odpravili vse dnevne in nočne simptome, vzpostavili normalno telesno zmogljivost, dosegli trajno normalno delovanje pljuč in preprečili poslabšanja ali celo napredovanje astme.

Prehod z zdravljenja astme z izjemno nevarnimi sistemskimi glukokortikoidi, zaradi katerih so bili astmatiki bolj bolni kot zaradi svoje bolezni, na vdihane glukokortikoide je pomenil eno od največjih prelomnic pri zdravljenju te kronične bolezni, vendar so bila naša pričakovanja v zvezi z uspešnostjo in ustreznostjo novega zdravljenja žal - previsoka.

Prehod z zdravljenja astme z izjemno nevarnimi sistemskimi glukokortikoidi na vdihane glukokortikoide je pomenil eno od največjih prelomnic, vendar so bila naša pričakovanja v zvezi z uspešnostjo in ustreznostjo novega zdravljenja žal - previsoka.

Izkazalo se je namreč, da imajo številni astmatiki kljub zdravljenju z vdihanimi glukokortikoidi še vedno neurejeno astmo. V vsakdanji praksi je takih bolnikov neverjetnih 50 odstotkov ali celo več!

Seveda so se intenzivno iskali vzroki za tolikšen neuspeh vdihanih glukokortikoidov. Še posebej zato, ker jim je v nadzorovanih raziskavah uspelo s temi zdravili doseči tudi do 80-odstotno urejenost astme.

Od kod to neskladje?

Razlogov je več. V nadzorovane raziskave so vključevali zelo izbrane bolnike, ne premlade ne prestare, nekadilce, ne debeluhe, ne bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi (srčno popuščanje, rak in podobno) ali le take, ki so imeli pomembno pozitiven bronhodilatatorni test. Ocenjujemo, da je takih bolnikov med našimi »terenskimi« astmatiki le od pet do deset odstotkov. To pomeni, da raziskave, na katerih slonijo mednarodne smernice za zdravljenje astme, veljajo le za zelo ozek segment bolnikov. Za preostalih 90 odstotkov bolnikov pa smernice veljajo ali pa tudi ne! Dejansko so poznejše izkušnje jasno razkrile, da vdihani glukokortikoidi tako rekoč ne delujejo pri astmatikih, ki kadijo, pri debelih astmatikih in drugih, slabše definiranih skupinah astmatikov.

Izkazalo se je tudi, da izjemno veliko astmatikov ne zna ali noče uporabljati vdihanih glukokortikoidov, kar ima za posledico neurejeno astmo.

Danes vemo, da je odziv na vdihane glukokortikoide ali druga protivnetna zdravila izjemno individualno pogojen. Distribucija odzivov je skorajda v obliki klasične Gaussove krivulje.

Ali bodo vdihani glukokortikoidi delovali ali ne, je večinoma odvisno od »fenotipa« astme. Se pravi od lastnosti bolnikov, ki so genetsko pogojene in se kažejo z različnimi kliničnimi ali biološkimi parametri.

Fenotip astme

Težka astma je primer posebnega fenotipa astme. Pri tej sicer lahko dosežemo primerno urejenost astme, vendar le s trajnim prejemanjem (zelo) velikih odmerkov vdihanih glukokortikoidov in z večinoma dodanimi zaužitimi glukokortikoidi (metilprednizolon) ter z dodatkom vseh drugih protivnetnih zdravil in dolgodelujočih bronhodilatatorjev. Tako zdravljeni bolniki s težko astmo imajo razumljivo in pričakovano številne, tudi nevarne zaplete zaradi uporabe omenjenih zdravil! Če pa jim po drugi strani zdravila ukinemo, hitro utrpijo težka in nevarna poslabšanja astme.

Vsem astmatikom zaradi vnetnega preoblikovanja bronhijev upada pljučna kapaciteta. Žal tega upada z vdihanimi glukokortikoidi ne upočasnimo. Ob tem pa pljučna funkcija bolnikom s težko astmo celo zelo hitro upada.

Poznavanje patogeneze se širi

Naše poznavanje patogeneze astme se širi. Spoznavamo čedalje več elementov astmatskega vnetja, ki jih lahko izolirano zaviramo in tako zdravimo astmo. V tem vidimo prihodnost uspešnega zdravljenja številnih astmatikov.

Ali je težke astme veliko? Ocenjujemo, da ima kar deset odstotkov odraslih astmatikov težko astmo. Pomembna skupina!

Posebna oblika je alergijska težka astma. Gre za težko astmo, ki je povezana s preobčutljivostjo za alergene okolja. Pri tej obliki astme značilno razkrijemo povečane serumske koncentracije imunoglobulinov razreda E (IgE). Za te bolnike je bilo odkritje omalizumaba, biološkega zdravila, ki se veže na serumske IgE, skorajda enako pomembno, kot je bilo odkritje penicilina za bolnike s težkimi okužbami.

Prof. dr. Stanislav Šuškovič je pulmolog na Kliniki Golnik.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...