Komentar

Kaj v resnici potrebuje slovensko zdravstvo?

Kaj v resnici potrebuje slovensko zdravstvo?
Kaj v resnici potrebuje slovensko zdravstvo?
  18.09.2013  |  07:00
Čas branja: 2 min
Težava slovenskega zdrav­stvenega sistema je, da tudi če vanj zmečeš velike milijone, bo čez nekaj časa znova potreboval milijone.

Po zadnjih dogodkih sodeč - minister se je namreč po vzoru bank odločil, da bo predlagal dokapitalizacijo zdravstva -, na zgornje vprašanje danes le na ministrstvu za zdravje nimajo odgovora. Odgovor je res lahko preprost: več denarja. Morda. Toda slovenski zdravstveni sistem je danes naravnan tako, da lahko vanj mečeš velike milijone, pa bo čez nekaj časa znova potreboval milijone. In ni potrebe razlagati, zakaj je tako.

Ministrstvo za zdravje je minuli teden organiziralo posvet o prihodnosti slovenske zdravstvene reforme, predvsem financiranja zdravstva. Prišli so sami eminentni gosti iz tujine, iz evropskega WHO in njegovih raziskovalnih enot, verjetno kar dobro plačani za to. Govorili so o primerih dobrih praks in svetovali, naj se v reforme ne zaletavamo brezglavo (Saj res, od kod jim ideja, da želimo kaj korenito spremeniti?). Naj pazljivo razmislimo, kje bomo dobili dodatne vire denarja za zdravstvo, da ne bomo samo dvigovali prispevkov, naj zelo preudarno razmislimo o uvedbi participacije, da naj še bolj razmislimo, ali bi na obvezni zavarovalniški trg uvedli namesto monopolističnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) več zavarovalnic, kar menda v teh časih ni najbolj pametna ideja, saj si vsa Evropa prizadeva za združevanje fondov za zdravstvo, ne pa za drobljenje. Določene stvari v zdravstvu je pač treba podvreči konkurenci. Skratka, da naj reformne ukrepe uvajamo postopoma, počasi, premišljeno, naj bo zavarovalni sistem čim bolj preprost, razumljiv. In takega bodo ljudje lažje sprejeli.

Težava slovenskega zdrav­stvenega sistema je, da tudi če vanj zmečeš velike milijone, bo čez nekaj časa znova potreboval milijone.

Predlogi...

Pustimo to, da ministrstvo za zdravje ni sposobno predlagati in si »prisvojiti« davkov na sladke pijače in tobačnega evra. A zdajšnji minister je že vsaj tretji (v šestih letih), ki skozi parlament poskuša spraviti nov zakon o zdravstveni dejavnosti. Ki naj bi uredil koncesije, razmerje med javnim in zasebnim, skratka reformno osnovo. Poznavalci sistema - med drugimi tudi Bojan Popovič, čigar mnenje lahko preberete na naslednjih straneh - menijo, da ne ureja nič, kar bi moral, za nekaj stvari pa se dela, da jih ni. In če gre skozi tak, bo zelo slabo. In to je tudi vse, kar je ministru do zdaj uspelo »dati o sebe«. Viri pravijo, da so tudi na čelu vlade že malo živčni zaradi njega. Minister je namreč ves ta čas gasil. Bolnišnice v izgubi - denar iz zakladnice. Pogoji zanj so tako hudi, da direktorji že napovedujejo odstope. Da ne govorimo o tem, da morda ne bodo mogli izplačati oktobrskih in novembrskih plač. Mladi zdravniki izšolani odhajajo v tujino in so brez služb - minister opozori bolnišnice, naj bodo »prijazne« pri zaposlovanju mladih. Prosim?! Minister se bo moral s plačnikom dogovoriti, da bodo bolnišnice prisiljene za svoje plače in obstoj delati tržni program tudi v času, ki je namenjen ZZZS, pa ga ta tako ali tako ne plača.

... in floskule

Vedno mi gre na smeh, ko slišim kakšno precej očitno politično floskulo. Ministra za zdravje Tomaža Gantarja je novinarka po koncu posveta o prihodnosti slovenske zdravstvene reforme, predvsem financiranja zdravstva, ki ga je prejšnji teden organiziralo ministrstvo za zdravje, vprašala, ali se strinja s predlogi, da bo Slovenija morala iskati tudi druge vire prihodka za zdravstvo, morda znotraj splošnih davkov, saj ljudje ne živijo več samo od plač. Minister je dejal, da se tega zaveda in da bo treba najti prihodke. Potem pa je nadaljeval, da je nekje na nekem srečanju v tujini slišal pripombo, da so najhujši sovražniki zdravstvenih ministrov ministri za finance. In se malo kislo nasmehnil. Dokapitalizacija bo težka, minister.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...