Komentar

»S čakalnimi dobami preprečujemo razpad sistema« - čista neumnost

»S čakalnimi dobami preprečujemo razpad sistema« - čista neumnost
»S čakalnimi dobami preprečujemo razpad sistema« - čista neumnost
  18.09.2013  |  07:00
Čas branja: 4 min
Z odprtjem evropskega zdravstvenega trga bodo čakalne dobe za večino zdravstvenih storitev postopno izpuhtele.

Trditve, da s čakalnimi dobami preprečujemo kolaps sistema, so čista neumnost. Če potrebujete operacijo, je z vidika stroška celo ugodneje, da vas operirajo jutri namesto čez leto dni. Če operacije ne potrebujete, pa strošek ni potreben ne jutri ne čez leto dni. Edino, v zvezi s čemer sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in kartel javnih zdravstvenih zavodov zares zaskrbljena, je to, da bo del pogače dobil še kdo zunaj njihovega kluba. To pa je za uporabnika lahko samo dobro.

Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1) sploh ne ureja financiranja zdravstva in tako rekoč ne ureja niti same zasebne zdravstvene dejavnosti. Zato v okviru javne razprave v zvezi s tem niti ni bilo kaj veliko komentirati.

Če predlog zakona natančno berete, boste ugotovili, da izredno natančno ureja javne zavode in nekaj malega tako imenovane registrirane zdravstvene delavce, medtem ko preostale statusno-pravne oblike povsem ignorira. Potem pa se spet izdatno ukvarja z delovnimi razmerji.

Z odprtjem evropskega zdravstvenega trga bodo čakalne dobe za večino zdravstvenih storitev postopno izpuhtele.

Zasebnega ni

Nekoliko starejše generacije bodo hitro ugotovile neverjetno podobnost s socialističnim konceptom »združenega dela«. V tem je bilo podjetje nekakšna družbeno-politična skupnost, v kateri so se usklajevali razni družbeni interesi, od katerih je bil še najmanj pomemben uporabnik. V zakonodaji o združenem delu je moralo veliko pisati o socialističnem podjetju, v tem konkretnem primeru so to javni zdravstveni zavod, zdravstveni dom in državna bolnišnica, zelo malo o »delovnih ljudeh, ki dohodek ustvarjajo s samostojnim osebnim delom«, v tem konkretnem primeru o statusu tako imenovanega registriranega zdravstvenega delavca. O preostalih oblikah, vključno na primer z gospodarsko družbo v stoodstotni državni lasti, pa nič. Ambicija je bila natanko takšna, kot jo začutite med branjem ZZDej-1: svetla prihodnost so državni zavodi, obrtniki so prehodna anomalija, zasebna podjetja pa ne obstajajo. Niso ne dovoljena ne prepovedana - preprosto jih ni.

Med branjem predloga zakona o zdravstveni dejavnosti lahko začutite svetlo prihodnost za državne zavode, obrtniki so prehodna anomalija, zasebna podjetja pa ne obstajajo. Niso ne dovoljena ne prepovedana, preprosto jih ni.

V naslednji zakonodajni etapi bi socialistični ideologi seveda izpustili tudi »delovne ljudi, ki dohodek ustvarjajo s samostojnim osebnim delom«, in s tem obnovili ideale iz leta 1953, ko je Slovenija prepovedala zasebno zdravstveno dejavnost. Tega sicer niso storile niti vse republike SFRJ in niti sama Sovjetska zveza, kjer je socialistični (tako imenovani Semaškov) model v času Stalinove vladavine nastal.

V Evropski uniji, v kateri poskušamo danes kot država funkcionirati, tak pristop preprosto nima svojega mesta, ker gradi na povsem drugih idealih. Zato sedanjega predloga ZZDej-1 ni mogoče niti kakovostno popraviti in bi ga bilo najbolje napisati povsem na novo.

Sodoben zakon

Prvič, statusno-pravne oblike izvajalcev zdravstvene dejavnosti bi lahko mirno izpustili. Javne zavode bi lahko ustanav­ljali neposredno po zakonu o zavodih, zasebne pa že tako urejata zakon o gospodarskih družbah in druga statusna zakonodaja. In drugič, delovnopravno področje, vključno s tako imenovanim dopolnilnim delom in prepovedjo konkurence, je povsem ustrezno urejeno s predpisi s področja delovnih razmerij.

Treba pa je urediti naslednje: licence za opravljanje reguliranih poklicev na področju zdravstvene nege in laboratorijske dejavnosti (poklica zdravnik in zobozdravnik ureja že zakon o zdravniški službi), mrežo urgentne službe, osnovno zdravstvo na demografsko deprivilegiranih območjih in terciarno dejavnost.

O licencah je v zakonu nekaj napisanega, o urgentni službi in terciarni dejavnosti komaj kaj, pri osnovni dejavnosti pa predlog zakona meče ambulanto v Bohinju v isti koš kot ambulanto v središču Ljubljane ali Maribora. Toliko o uporabnosti predloga zakona z več kot 300 členi.

Paranoja

V Sloveniji smo zdravstveno zavarovani za bolezen in poškodbo, kar pomeni, da nam mora zavarovalnica plačati zdravljenje - ne glede na to, kdo je zdravstveno storitev opravil. Tudi zavarovalnica, pri kateri imate kasko zavarovanje za avto, vam ne sme pogojevati plačila zavarovalnine s tem, da se morate postaviti v vrsto pri njihovem preobremenjenem hišnem serviserju. Evropska direktiva vam zagotavlja, da lahko pregled opravite v pri zasebniku v Celovcu, operacijo v javni bolnišnici v Münchnu in kontrolo med počitnicami v Grčiji - vse na stroške ZZZS. Za ljudi na ZZZS pa je očitno še vedno najpomembneje, da ne bi kdo, ki je bil pregledan pri zasebniku za Bežigradom, pomislil na to, da bi se operiral v UKC Ljubljana.

Čakalne dobe

V zvezi s čakalnimi dobami je treba poudariti, da v zdravstvu obstajata dva različna razloga zanje.

Prvič, čakalne dobe za storitve ali zdravila, ki jih je premalo za vse; tipičen primer je transplantacija organov. Te obstajajo v glavnem povsod po svetu in v zvezi s temi storitvami in zdravili se tudi sam strinjam, da morajo obstajati transparentne čakalne dobe, ki ne omogočajo privilegijev. Za te storitve tudi sam predlagam, da jih izvajajo praviloma državne institucije; izjemoma pa koncesionarji, če gre za storitve, ki jih proračun sam ne more financirati. Za takšne storitve tudi evropska direktiva dopušča omejitve v zvezi z dostopnostjo.

Drugič, čakalne dobe za storitve, pri katerih omejujemo dostop novih in razširitev starih izvajalcev. Te čakalne dobe so nedopustne, saj gre za storitve in zdravila, ki jih je dovolj za vse. Njihovo pomanjkanje povzročajo monopoli v obliki ZZZS in javnih zavodov, ki ne marajo konkurence.

V preteklosti je bilo številnih zdravil premalo in takrat je bilo seveda pomembno, da so jih najprej dobili tisti, ki so jih najbolj potrebovali, in ne tisti, ki so jih največ plačali. Toda danes je večine »običajnih« zdravil celo preveč in če je treba za recept čakati vse dopoldne, je to izključno zato, ker vam ne dovolijo oditi h konkurenci.

Čakalne dobe bodo postopno izpuhtele

Z odprtjem evropskega zdrav­stvenega trga bodo čakalne dobe za večino zdravstvenih storitev postopno izpuhtele, ker je njihovih izvajalcev v naši neposredni soseščini dovolj ali celo preveč. Vprašanje je le, ali bodo naši zavarovanci nesli denar čez mejo ali pa se bomo Slovenci iz sanj o socializmu enkrat zbudili in se začeli vesti tako kot uspešnejše države okrog nas.

Trditve, da s čakalnimi dobami preprečujemo kolaps sistema, so čista neumnost. Če potrebujete operacijo, je z vidika stroška celo ugodneje, da vas operirajo jutri namesto čez leto dni. Če operacije ne potrebujete, pa strošek ni potreben ne jutri ne čez leto dni. Edino, v zvezi s čemer sta ZZZS in kartel javnih zdravstvenih zavodov zares zaskrbljena, je to, da bo del pogače dobil še kdo zunaj njihovega kluba. To pa je za uporabnika lahko samo dobro.

Bojan Popovič je zdravnik specialist dermatovenerolog in diplomirani pravnik. Je tudi pravni svetovalec sindikata Fides.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...