Komentar

Vzpon in padec referenčne ambulante

Vzpon in padec referenčne ambulante
Vzpon in padec referenčne ambulante
  15.11.2013  |  07:00
Čas branja: 3 min
Zaslužka ni, nosilci referenčnih ambulant (RA) pa se kljub negativni bilanci RA še vedno oklepamo rešilne bilke - upanja o razbremenitvi na našem delovnem mestu, saj si marsikdo ne predstavlja več dela brez pomoči diplomirane medicinske sestre.

medicinsko-osebje2-ss.1384480024.jpg.o.240px.jpg
Referenčne ambulante so se začele odpirati s 1. aprilom 2011.

Ko so se referenčne ambulante začele odpirati s 1. aprilom 2011, sem bila med prvimi najbolj pogumnimi in odločenimi, da izboljšamo delo v splošni ambulanti. Na začetku smo prevladovali koncesionarji, šele pozneje so se začele RA odpirati tudi v zdravstvenih domovih. Prav od tu je izviral moj glavni dvom o projektu: če bi bil res tako krasen, kot se je napovedovalo, bi bili zdravstveni domovi prvi pri koritu in koncesionarjev sploh ne bi spustili zraven.

Nedodelanost.

Čeprav smo si predstavljali razbremenitev le z dodatnim zdravnikom, in ne le sestro, smo se z zanosom vrgli v projekt, za katerega se je izkazalo, da je nedodelan. Vsebinsko sicer postopoma raste, ni pa imel nobenih finančnih temeljev. Akontacija za RA je zajemala samo strošek zaposlenih in laboratorij, ki pa je bil ustrezno visok, da je pokril vse stroške.

V času prejšnjega ministra, ki je podpiral idejo, je bila očitno dovolj samo obljuba, da denar bo in je bil. Z zamenjavo vlade pa so se razmere spremenile.

Kaprica.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je samovoljno odločil, da se znesek, ki se imenuje »delež za laboratorij«, lahko porabi samo za laboratorij, preostali stroški se ne upoštevajo. Septembra 2012 je bilo z aneksom k splošnemu dogovoru (SD) za leto 2012 sprejeto, da moramo o laboratorijskih stroških poročati za nazaj. Brez enotnih navodil za poročanje, brez računalniške podpore, ki bi to kaprico ZZZS olajšal, brez enotnih meril, kaj sploh je pravilno poročanje, in hkrati že z grožnjo ZZZS, da bomo za nepravilno poročanje kaznovani s trikratnim zneskom preveč prikazanih stroškov.

Odvzemi denarja so nesorazmerno veliki glede na celotno akontacijo za RA (tudi 16 tisoč evrov in celo več za čas od 1. maja do 31. decembra 2012) in onemogočajo delo v RA. Z odvzetim denarjem obstoječim RA se odpirajo nove RA, kar ustvarja lažen vtis uspešnosti projekta.

Ob tem naj dodam, da se plačilo za RA izvaja v pavšalu, kar v poslovnem svetu pomeni, da se sredstva ne odtegujejo ali doplačujejo za nazaj, če se izkaže, da je bilo dejansko manj ali več stroškov, kot jih pokrije pavšal. Pavšal je pač riziko obeh strank, lahko se le odpravi in se začne plačevati po dejanskih stroških.

Aneks.

Januarja letos smo od ZZZS spet dobili ukaz o poročanju v zvezi z laboratorijskimi stroški za nazaj. Kljub opozarjanju projektnega sveta in ministrstva za zdravje ter ministra Tomaža Gantarja osebno, naj se nastala napaka - to je neupoštevanje vseh stroškov pri delu RA - čim prej popravi, je trajalo vse do julija, da je bil sprejet aneks, ki priznava tudi preostale stroške. Vendar aneks le delno rešuje vprašanje RA. Stroški za laboratorij so še vedno previsoki, kar pomeni nadaljnje odvzeme denarja. Preostali priznani stroški pa so prenizki, kar pomeni, da bomo RA še naprej financirali iz lastnega žepa. Ob tem je treba opozoriti, da se je od januarja letos pavšal zmanjšal za 24 odstotkov.

Referenčna ambulanta za koncesionarja ni vir zaslužka, ampak čista izguba.

Kršenje lastnih pravil.

ZZZS ne krši samo pravil finančnega poslovanja, ampak tudi svoja lastna: 37. člen SD (2012, 2013), ki pravi, da je treba obračun izdati najpozneje v 45 dneh po koncu obračunskega obdobja. ZZZS pa je na svojem portalu obračun objavil šele julija letos, v času dopustov, za obračunsko obdobje do konca minulega leta! Od izvajalcev pa je nato zahteval račun v petih dneh, kot to določa isti člen SD. Torej je SD očitno zaveza le za izvajalce, ZZZS pa se ga lahko drži ali pa tudi ne. Kot mu ustreza.

Vodstvo.

Najbolj moteče pri projektu RA pa je, da ga dejansko vodi ZZZS, in ne projektni svet ministrstva za zdravje. Pri tem ZZZS sili izvajalce v pretirano porabo sredstev za laboratorij (sicer neporabljena sredstva odvzamejo), kar pomeni stimulacijo kvantitete dela, ne ocenjujejo pa se kvaliteta dela in rezultati dela.

Projektna pisarna je do zdaj ocenjevala delo RA na podlagi ankete, ki je bila namenjena bolnikom, uporabnikom RA. Rezultati ankete so temeljili na subjektivni oceni, medtem ko objektivni kazalniki kakovosti dela še niso postavljeni. Mednje sodijo na primer število ljudi, ki so shujšali, si uredili krvni tlak ali krvni sladkor, se začeli redno gibati in podobno.

Ne zaslužek, izguba.

Prof. dr. Andrej Janež je v julijski izdaji Medicine danes pripomnil, da »so referenčne ambulante dobra zamisel, ki pa zahteva pametno razvojno politiko za naprej. Predvsem pa evaluacijo, ali res izpolnjujejo svoje poslanstvo ali pa so samo 'modni krik' in za nekatere ambulante le vir zaslužka.« Upam, da je po branju mojega prispevka jasno, da za nobenega koncesionarja RA ni vir zaslužka, ampak čista izguba.

Katja Žerjav je specialistka družinske medicine, nosilka referenčne ambulante v Celju.

Komentar izraža avtorjevo osebno mnenje, in ne mnenja oddelka ali ustanove, kjer je zaposlen, ali uredništva Medicine danes.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...