Komentar

Domovi za starejše - prednosti in slabosti

Domovi za starejše - prednosti in slabosti
Domovi za starejše - prednosti in slabosti
  15.11.2013  |  07:00
Čas branja: 2 min
Interesi svojcev ne smejo prevladati nad interesi varovanca, vseh želja svojcev ne smemo in ne moremo izpolnjevati.

Temeljna načela sobivanja med ljudmi so spoštovanje, ljubezen, medsebojna pomoč. Mlajši, zdravi ljudje morda nismo vsak trenutek pozorni na to. A danes je med nami vse več starejših, krhkih ljudi.

Statistika.

Statistika je neizprosna. Na prelomu tisočletja je bilo kar sedem odstotkov svetovnega prebivalstva starejšega od 65 let. Do leta 2050 se bo ta delež predvidoma podvojil. Tudi Slovenija ima velik delež ostarelih. Organizirano varstvo starejših oseb ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo. Čeprav si ljudje čim dlje želijo ostati doma, je včasih odločitev za oskrbo v domu neizogibna, odvisna pa je od zdravstvenega in socialnega stanja.

Interesi svojcev ne smejo prevladati nad interesi varovanca, vseh želja svojcev ne smemo in ne moremo izpolnjevati.

Odločitev.

Dragi bralke in bralci, morda se boste začudili, kdaj kot zdravnik priporočam starejšemu oditi v dom. Bolj kakor zdravstveno stanje se mi zdi pomembna volja ostarelega. Spoštovati pomeni tudi prisluhniti njegovim željam. Domovi za starejše so čudovite ustanove za tiste, ki si tega želijo in so se za bivanje v domu v starosti odločili že davno prej.

Dobro in slabo.

Največja prednost domov za starejše je organizirano druženje, ustvarjanje novih poznanstev. Ker pa je ena izmed glavnih slabih strani bivanja v domu ločenost od domačih in institucija namesto zasebnosti, je prva naloga doma poskrbeti za domačnost, prijetno ozračje, zagotavljanje dostojanstva, visokega vrednotenja varovanca.

Pogosto pa kakovost življenja v domu nižajo povsem osebna nesoglasja bodisi z osebjem bodisi s sostanovalci. Rešitev je v tem primeru preprosta: zamenjava doma. A številni varovanci so kljub pomanjkljivostim z bivanjem v domu zelo zadovoljni.

Zdravnik v domu.

Najpogostejše zdravstvene težave varovancev so izrazita prisotnost kroničnih bolezni (srčno-žilni sistem, lokomotorni sistem), upadanje osnovnih življenjskih funkcij, težave pri hranjenju, izguba občutka za higieno, omejena gibljivost. Ob vseh težavah sta neredki depresija, nespečnost. Za starost povsem specifične težave pa so inkontinenca urina in blata, obstipacija, dehidracija, slabšanje kratkoročnega spomina, pa tudi preležanine, vnetje kože pod plenicami, naglušnost, slab vid, prekanceroze kože. Ob vrtoglavici in motnjah ravnotežja so predvsem nevarni padci in posledične poškodbe.

Izogibanje bolnišnici.

Zdravnik varovanca spremlja vse od sprejema v dom, med bivanjem in pogosto do zadnjega slovesa. Pri pregledu starostnika je v nasprotju s pregledom druge odrasle osebe potrebna le potrpežljivost, včasih ponavljanje že postavljenih vprašanj, spoštovanje. Pogosto sta težavi huda oslabelost, nezmožnost za sodelovanje. Obstajajo pa tudi primeri naveličanosti in zavestnega nesodelovanja. Ob težjih primerih je posvet s kolegi vedno dobrodošel, izogibati pa se je treba prepogostemu pošiljanju v bolnišnico. Razlogov je več. Starostniki si navadno tega ne želijo, transport, obravnava in bivanje v bolnišnici pa so stresni, večja je tudi izpostavljenost okužbam.

Svojci.

Zdravnik v domu starejših se mora zavedati, da ob sprejemu starostnika sprejme tudi njegove svojce, prijatelje. Pravi odnos svojcev do varovanca lahko odločilno dvigne kakovost življenja v domu. Tako varovancu kakor zdravniku so lahko v veliko pomoč ali pa tudi ne. A svojci so tudi samo ljudje, preobremenjeni s svojimi obveznostmi, čustveno navezani in tako manj objektivni. Po strokovni usposobljenosti so pogosto neprimerni za spremljanje težjih bolnikov. Interesi svojcev ne smejo prevladati nad interesi varovanca, vseh želja svojcev ne smemo in ne moremo izpolnjevati.

Samo Žakelj je zdravnik z izkušnjami pri delu v domu starejših občanov.

Komentar izraža avtorjevo osebno mnenje, in ne mnenja oddelka ali ustanove, kjer je zaposlen, ali uredništva Medicine danes.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...