Komentar

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij v direktivi o čezmejnem varstvu pacientov

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij v direktivi o čezmejnem varstvu pacientov
Vrednotenje zdravstvenih tehnologij v direktivi o čezmejnem varstvu pacientov
  15.11.2013  |  07:00
Čas branja: 3 min
Slovenija področja vrednotenja zdravstvenih tehnologij (HTA) za zdaj zakonsko še ni uredila, saj 15. člen direktive - gre za znano direktivo, ki je začela veljati 25. oktobra letos in se nanaša na pravice državljanov do zdravljenja v tujini - še ni prenesen v nacionalno zakonodajo. Glede na izkušnje pri pripravi prve študije vrednotenja zdravstvenih tehnologij na evropski ravni se je znova pokazalo, da je za uspešnost izvedbe vrednotenja tehnologije pomembno predvsem to, da ga izvajajo posamezniki, ki poznajo metodologijo, ki jih vrednotenje zanima in so se pripravljeni v postopke poglobiti ter aktivno vključiti. Večina držav kljub uradno ustanovljenim organizacijam HTA pripravi študij ni uspešno sledila in se v pripravo niti ni vključila.

Konec oktobra letos je državni zbor po nujnem postopku sprejel popravek Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki poleg nove določitve prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije prebivalstva v nacionalno zakonodajo prenaša tudi direktivo 2011/24/EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu pacientov.

Sprememba ZZVZZ je v nacionalno zakonodajo prenesla le del te direktive, ki se nanaša na pravice državljanov do zdravljenja v tujini, plačilo storitev in predhodno odobritev. Ne prenaša pa drugih delov, med njimi tudi ne 15. člena, ki ureja sodelovanje in izmenjavo informacij držav članic v okviru prostovoljne mreže, ki povezuje nacionalna telesa, odgovorna za vrednotenje zdravstvenih tehnologij (Health Technology Assessment - HTA). Ustanovitev, vodenje in delovanje prostovoljne mreže je odgovornost, ki jo je nase prevzela evropska komisija. Sodelovanje v mreži je prostovoljno, vsaka država članica pa lahko vanjo imenuje svojega predstavnika. Slovenijo v mreži predstavlja Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ). Člani se v mrežo lahko pridružijo kadarkoli, imenuje pa jih ministrstvo za zdravje.

Pogoj za uspešno delovanje področja HTA je povezovanje posameznikov z znanji in tistih, ki jih področje HTA zanima.

Mreža EUnetHTA

Na vzpostavitev mreže so se države članice s podporo evropske komisije pripravljale v okviru mreže EUnetHTA. To je evropska mreža za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki je financirana za razvoj metodologije za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in za spodbujanje uporabe orodij za vrednotenje v državah članicah, spodbujanje dobrih praks, izmenjave metod in informacij. Pri tem naj povemo, da je mreža EUnetHTA nastala kot projekt, pozneje pa je prerasla v program, imenovan Joint Action 1 in Joint Action 2.

Cilj zadnjega, ki poteka zdaj in bo trajal do leta 2015, je testiranje orodij, ki jih je EUnet­HTA razvila v prejšnjih fazah, preizkuša pa se ne samo delovanje orodij, ampak predvsem možnosti sodelovanja držav pri uporabi orodij in pripravi študij vrednotenja zdravstvenih tehnologij na evropski ravni. Slovenski partner v EUnetHTA je poleg IVZ tudi Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER). IER je v okviru EUnetHTA aktiven predvsem na dveh delovnih paketih (WP4, ki preizkuša možnosti skupne priprave študij vrednotenja zdravstvenih tehnologij na evropski ravni ter možnosti njihovega prenosa v nacionalno okolje, in WP7, kjer sodeluje pri pripravi smernic za pripravo ekonomskih analiz).

Končana prva evropska študija HTA

Novembra bo končana prva evropska študija HTA, kjer je bil vrednoten presejalni test za raka na debelem črevesu in danki gFOBT (guaiac-based fecal occult blood test) v primerjavi s testom FIT (Fecal Immunochemical Test). Študija HTA je osnovana na devetih različnih domenah, in sicer:

1. zdravstvena problematika in trenutna uporaba tehnologije,

2. opis in tehnične karakteristike tehnologije,

3. varnost,

4. klinična učinkovitost,

5. stroški in ekonomska evalvacija,

6. etični vidik,

7. organizacijski vidik,

8. socialni vidik in

9. pravni vidik.

Ocena študije

IER je pri evalvaciji sodeloval kot vodilna raziskovalna institucija na organizacijski domeni. Sklepi, do katerih smo prišli že samo z eno evalvacijo, so presenetljivi. Večina organizacij, ki se je javila za sodelovanje pri evalvaciji, v procesu ni bila aktivna, ampak se je prijavila predvsem iz finančnih razlogov. EUnetHTA namreč znotraj Joint Action 2 financira izdelavo študij. Število recenzentov in stranskih raziskovalcev je bilo tako preveliko, od njih pa ni bilo primernega odziva in vsebinskih pripomb. Orodij, ki jih je razvila EUnetHTA, večina vključenih organizacij ni uporabljala, zato niso bili na tekočem s potekom projekta. Izmenjava informacij je bila upočasnjena in neusklajena. Zato se je projektna skupina odločila za ukrep, da v drugi študiji (evalvacija intravenoznih imunoglobinov za Alzheimerjevo bolezen), ki se je začela oktobra letos, omeji število recenzentov in stranskih raziskovalcev na največ štiri za posamezno domeno.

Komu je/ni HTA v interesu?

Pogoj za uspešno delovanje področja HTA v neki državi torej verjetno ni ustanovitev centra/oddelka/agencije za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ampak povezovanje posameznikov, ki imajo znanje in jih področje HTA zanima. V Sloveniji so posamezniki s poznavanjem področja HTA zaposleni na različnih institucijah, kjer poleg HTA opravljajo še druga dela. Njihovo povezovanje v mrežo prek nacionalne koordinacijske točke, ki bi verjetno morala biti ustanovljena na ministrstvu za zdravje ali IVZ, je vse, kar potrebujemo za dostop in sledenje razvoju novih metodologij, informacij in študij na evropski ravni. Mreža za vrednotenje zdravstvenih tehnologij Slovenije (MreHTAS) je res drugačna oblika organizacije HTA od tiste v večini evropskih držav, saj ima namesto stalno zaposlenih v ustanovljenem centru/oddelku/agenciji le koordinatorja, ki povezuje in organizira izvajanje in vrednotenje študij HTA s strani strokovnjakov, ki študije HTA izvajajo že zdaj, ko sistem formalno še ni vzpostavljen, zaposleni pa so drugje. Vendar, ali je morda takšen pristop glede na izkušnje in (ne)učinkovitost že ustanovljenih agencij in centrov HTA v evropskih in drugih državah ter glede na omejene kadrovske in druge zmogljivosti majhne države vseeno le korak v pravo smer?

Zakaj vrednotenje zdravstvenih tehnologij

Zakaj sploh potrebujemo vrednotenje? Ministrstva za zdravje na podlagi poročil in evaluacij HTA tako odločajo, ali so nove tehnologije dovolj dobre in učinkovite, da jih uvedejo v zdravstveni sistem. Plačnika zdravstvenih storitev zanima, ali jih plačati in financirati, zdravnike pa, kako uporabljati nove tehnologije. Proizvajalci novih tehnologij v medicini s HTA dobijo odgovor, ali je vredno vlagati v razvoj in kako bodo to lahko prodali.

Valentina Prevolnik Rupel je raziskovalka na inštitutu za ekonomske raziskave.

Ostali avtoji: Nika Berlic, Renata Slabe Erker, Marko Ogorevc

Komentar izraža avtorjevo osebno mnenje, in ne mnenja oddelka ali ustanove, kjer je zaposlen, ali uredništva Medicine danes.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Medicina in družba
Medicina in družba (intervju) Vodil sem raport in vsi so gledali v tla

Dr. Tomislav Klokočovnik po 35 letih dela v UKC razmišlja o čudnem prekletstvu, ki ga lahko prinese popolna predanost svojemu...

Mojci v spomin

Kup mesa in kosti, nekaj litrov rdeče krvi. V možganih sivina in belina, se tu skriva človeka veličina? Tam, kjer za roke je...

Novice
Novice Epigenetske spremembe pokaže že ena sama neprespana noč

Poleg hormonskih neravnovesij so v ozadju porušenega spalnega ritma tudi cirkadiano uravnavani encimi in epigenetske spremembe....

Novice
Novice Je lahko metformin najuspešnejši za dolgoročni nadzor teže?

Metformin je učinkovitejši dolgoročno in v starejši populaciji, je pokazala poznejša (post hoc) analiza podatkov programa Diabetes...