Komentar

Transparentnost varovalka pred zlorabami pri donacijah

Transparentnost varovalka pred zlorabami pri donacijah
Transparentnost varovalka pred zlorabami pri donacijah
  22.01.2014  |  07:00
Čas branja: 2 min
Področje donacij za izobraževanje bi bilo treba v prihodnosti urediti tako, da želja donatorja, za obisk katerega kongresa naj se sredstva namenijo, ne bi smela biti zavezujoča za bolnišnico.

Donatorska sredstva v zdravstvu so v zadnjih letih tako rekoč edini vir za izobraževanja zdravnikov, pripravo kongresov ali strokovnih srečanj. Farmacevtska podjetja v svojih proračunih navadno namensko namenjajo določena sredstva za razvoj, izobraževanje. Seveda je tukaj na prvem mestu transparentnost. Najboljše zavarovanje je javnost donatorskih pogodb, natančen letni načrt izobraževanja in načrt nabave opreme in sredstev ter drugega materiala, ki se nabavlja prek javnih razpisov. Samo transparentnost je varovalka pred zlorabami.

Najboljše zavarovanje pred zlorabami je javnost donatorskih pogodb, natančen letni načrt izobraževanja in načrt nabave opreme in sredstev ter drugega materiala, ki se nabavlja prek javnih razpisov.

Protiusluga.

Pri donatorski pogodbi je donacija denarni tok, ki mu ne sledi protiusluga v blagu ali storitvah. Prejemnik donacije zato donatorju ne izda računa, ampak na njegovo zahtevo samo potrdilo o donaciji. Donacija samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe fizični osebi se obravnava kot darilo. Pri prejemniku bo obdavčena z dohodnino, pri darovalcu pa se ne bo priznala kot davčna olajšava za donacije.

Pri javnih zavodih je zakonodaja jasna: vse poslovanje mora biti javno in transparentno. Področje donacij za izobraževanje bi bilo treba v prihodnosti urediti tako, da bi sredstva različnim strokam omogočala enakomeren razvoj. To pomeni, da želja donatorja, za obisk katerega kongresa naj se sredstva namenijo, ne bi smela biti zavezujoča za bolnišnico. Tretji člen zakona o javnih financah določa, da je donacija namenski neodplačan prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (na primer darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina). Fizične osebe, ki podarijo finančna sredstva, se samostojno odločajo, kdaj, koliko in komu bodo izročile darilo.

Pri javnih zavodih pa zadeva ni več tako preprosta. Zakon o zavodih določa, da zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja (občine), s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače.

Posebni računi.

Zakon o javnih financah določa, da se v proračunu izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo državi oziroma občini (torej tudi donacije!), in vsi izdatki države oziroma občine za posamezne namene. V tej določbi je zajeto načelo enotnosti proračuna in načelo popolnosti proračuna, ki zahteva, da so v proračunu prikazani vsi prejemki in vsi izdatki države oziroma občine. To načelo ne dovoljuje, da se prejemki države zbirajo na posebnih računih (pri drugih pravnih osebah), ne da bi bili pred tem zajeti v proračunu.

Načrt.

Ob upoštevanju navedenih zakonskih določil ter za izognitev sumom v zvezi z neučinkovito porabo in prisotnostjo morebitnih koruptivnih ravnanj je torej edina možnost, da se vsa podarjena sredstva zberejo na računu zdravstvenega zavoda. Ta pa z njimi ob upoštevanju sprejetega investicijskega načrta in skladno s predpisi o javnem naročanju izvede nabavo potrebne medicinske opreme in v skladu z načrtom izobraževanja vnaprej določi zdravnike, ki se bodo izobraževali, in sicer kdaj, kje in kako.

Komentar izraža avtorjevo osebno mnenje, in ne mnenja oddelka ali ustanove, kjer je zaposlen, ali uredništva Medicine danes.

Prof. dr. Jože Balažic je specialist za sodno medicino in tožilec Zdravniške zbornice Slovenije.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...