Mobilna aplikacija skrajša čas reševanja in poveča možnost preživetja

Mobilna aplikacija skrajša čas reševanja in poveča možnost preživetja
Mobilna aplikacija skrajša čas reševanja in poveča možnost preživetja
  22.01.2014  |  07:00
Čas branja: 2 min
Slovensko start-up podjetje MIDS je razvilo mobilno aplikacijo in platformo iHELP, ki zagotavlja učinkovito obveščanje in pomoč pri srčnem zastoju ter drugih nesrečah ali zdravstvenih težavah.

kipec-dobra-praksa.1390306579.jpg.o.240px.jpg

Da smo lahko upravičeno ponosni na slovensko medicino, dokazujejo tudi prijavljene dobre prakse. Vsako leto jih je več, letos kar osem. Zmagovalca bomo razkrili na ljubljanskem gradu 30. januarja 2014. V nadaljevanju vam predstavljamo prijavljene prakse za nagrado dobra praksa 2013.

Slovensko start-up podjetje MIDS, ki svojo idejo razvija v londonskem inkubatorju Wayra, želi zmanjšati umrljivost ob nenadnem srčnem zastoju, povečati informiranost o ponujanju pomoči in razširiti mrežo defibrilatorjev po Sloveniji.

Kako?

Ko uporabnik aplikacije iHELP potrebuje zdravstveno pomoč, prek zapestnice, ki jo nosi, ali mobilne aplikacije iHELP obvesti reševalni center, sorodnike in aktivira reševalce iHELP. Aplikacija aktivira nujne kontakte družinskih članov, prijateljev in sosedov, ki bodo na zahtevo uporabnika dobili SOS-obvestilo, ko bo ta ogrožen. O lokaciji ponesrečenca iHELP obvesti vse uporabnike aplikacije v razdalji do 500 metrov. S tem iHELP skrajša čas reševanja in poveča možnost preživetja. Ponuja pa tudi informacije o lokaciji najbližjega defibrilatorja. Podatkovno bazo teh še dopolnjujejo.

ogorevc-andraz3-be.1390353098.jpg.o.600px.jpg
Andraž Ogorevc, reševalec in pobudnik projekta iHELP, se je projekta s somišljeniki lotil po tem, ko je reševal brata zaradi hude alergije na zdravila. Foto: Aleš Beno

5 ali 6 ljudi na dan pri nas umre za nenadnim srčnim zastojem oziroma dva tisoč na leto. Avtorji aplikacije iHELP so prepričani, da bi lahko bilo žrtev manj.

Ciljajo na Evropo

»K uporabi mobilne aplikacije vabimo čim več reševalcev in drugih, da bi vzpostavili široko mrežo ljudi, ki bi drugim ponudili prvo pomoč. Slovenci smo redko pripravljeni pomagati drugim, to pa bi radi popravili, pri čemer nas čaka veliko dela,« dodaja Borut Lončarevič iz MIDS. Najprej aplikacijo predstavljajo tistim, ki jo najbolj potrebujejo, pozneje bi bazo uporabnikov radi razširili na vse, ki želijo v nepredvidenem trenutku imeti nekoga ob sebi. Želijo si, da projekt postane globalen, da bi ga uporabljali v vseh državah EU. Prepričani so namreč, da bodo lahko rešili več tisoč življenj in pripomogli k nekaj tisoč na novo nameščenim defibrilatorjem.

Razvijajo tudi dodatne storitve

Ker je projekt še vedno v beta testni verziji, imajo do zdaj dva znana primera reševanja. Pridobili so tudi že finančno podporo zavarovalnice Adriatic Slovenica, o čemer je že pisal časnik Finance, ki jih je lani uvrstil med finaliste izbora Najpodjetniška ideja 2013. Dodajmo, da je osnovna aplikacija za uporabnike brezplačna. Oblikovali pa so tudi že premium uporabniške pakete z dodatnimi storitvami, ki jih začenjajo tržiti. Uporabnikom bodo denimo poslali SMS-sporočilo vsakokrat, ko bo moral ta vzeti določeno zdravilo.

Info

Metoda za obveščanje za reševanje življenj v primeru nenadnega srčnega zastoja ali kakšne druge hude nesreče

Področje: zdravstvena pomoč na daljavo

Odgovorna oseba: direktor

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Medicina in družba
Slovenija
Slovenija Sevniško prakso vpeljali po vsej Sloveniji

V ZD Sevnica so za dobro prakso 2018 prijavili izvajanje preventivnega programa za odraslo populacijo, pri katerem so aktivno sodelovali in...

Klinična praksa
Klinična praksa Bolniki potrebujejo prehransko obravnavo

Vsaj polovica mojih bolnikov potrebuje prehransko obravnavo, ugotavlja družinska zdravnica iz ZD Šiška dr. Milena Blaž Kovač, sicer...

Klinična praksa
Klinična praksa Brez učinkovitega presejanja raka trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je tretji najpogostejši vzrok smrti med vsemi onkološkimi obolenji. A trenutne metode ne prinašajo dokazov o...

Klinična praksa
Klinična praksa »Kardiologi so vse bolj invazivni, mi pa vse manj. Nekje na sredini se bomo srečali«

Sredi januarja so na oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor pripeljali mladeniča okoli dvajsetih let z vročino...

Klinična praksa
Klinična praksa Dobra praksa 2018: Poenotena skrb za najbolj ranljiv del populacije

Različne poklicne skupine v zdravstvu, zdravniki in medicinske sestre, imajo lahko ob istem bolniku različen načrt dela, ločene cilje,...

Klinična praksa
Klinična praksa Pomembnost zmanjšanja hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja podprta z novimi dokazi

»Kar zadeva ledvice in srčno-žilno bolezen, gre brez dvoma za učinek razreda. Ni težava, kadar gredo dokazi v isto smer. Kadar ne...

Novice
Novice Presnova v novem desetletju

Deset vodilnih strokovnjakov s področja presnovnih bolezni je za publikacijo Nature Metabolism poudarilo glavne teme, ki bodo krojile...