Komentar

Dovolj imamo »režanja« v obraz

Dovolj imamo »režanja« v obraz
Dovolj imamo »režanja« v obraz
  21.02.2014  |  07:00
Čas branja: 3 min
Napočil je čas, ko se moramo vprašati, ali ZZZS sploh še ustrezno opravlja svojo vlogo. Čas je, da se humanizira, neha podcenjevati »partnerje« na pogajanjih in se jim »režati« v obraz ter prevzame svoj del skrbi za zavarovance.

Preprost dokaz, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavaja, ko ustvarja podobo zagovornika bolnikov, je izjava gospoda Sama Fakina. Če se ambulanta v Juršincih zapre, je dejal, bodo tam pač dobili drugega zdravnika.

Kako bodo tja dobili zdravnika, če v najbližjem ZD Ptuj mesto kar treh plačanih programov ambulante družinske medicine nezakonito zasedajo zdravniki brez licence, ker ne morejo pridobiti specialista družinske medicine? Postavlja pa se tudi vprašanje, koliko je sploh v interesu ZD Ptuj, da zaposli specialista, če pa trenutno (nezakonito) dvojno zaračunajo plačo zdravnika specializanta in zato prikazuje dobiček, ki ga sicer ne bi bilo? Namig ZZZS: odlična priložnost, da terja nazaj 320 tisoč evrov letno neupravičeno nakazanih sredstev. ZD Ptuj se v tem primeru sicer lahko samoukine, ampak ZZZS ne sme delati razlik med koncesionarji in javnimi zavodi.

Napočil je čas, ko se moramo vprašati, ali ZZZS sploh še ustrezno opravlja svojo vlogo. Čas je, da se humanizira, neha podcenjevati »partnerje« na pogajanjih in se jim »režati« v obraz ter prevzame svoj del skrbi za zavarovance.

Zdravnik, ki ga ni tam

Primer Juršinci je sicer samo še en primer v agoniji financiranja slovenske primarne ravni in nič kaj lepe prihodnosti družinske medicine za bolnike. Kako se bo našel nov zdravnik v Juršincih, če je število zdravnikov družinske medicine v Sloveniji na prebivalca 40 odstotkov manjše od povprečja EU? Kako bodo zapolnili mesta, če se na številne razpise za prosto delovno mesto specialista družinske medicine nihče ne prijavi? Kako bodo zapolnili mesta zdravniki družinske medicine, če je ta veja medicine tako neprivlačna za mlade?

Zdravnik, ki noče biti tam

Neprivlačna pa je zato, ker splošni »dogovor« (ki v resnici ni dogovor, ampak diktat, saj ZZZS ne upošteva nobenih argumentov) zdravnikom vsiljuje norme, ki so v nasprotju s strokovnimi normami in z Zakonom o zdravniški službi. Zaradi tega smo zdravniki prisiljeni obravnavati bolnike s tempom, ki ne omogoča več varne oskrbe, saj je 6,93 minute na posamezen obisk v posmeh kakovostni obravnavi bolnikov v družinski medicini.

Zdravnik, ki noče biti nevaren

Zaradi omenjenih obremenitev, ki ne vključujejo opravljanja urgentne službe oziroma hkratnega dela na dveh deloviščih, priprav na delo, analiziranja številnih izvidov, posvetov s kolegi, poučevanja specializantov in študentov, branja raziskav in izobraževanja, zdravniki družinske medicine umirajo od pet do sedem let prej kot drugi zdravniki v Sloveniji (raziskave niso namišljene in obstajajo, z veseljem jih vsakomur posredujem). Zdravnice družinske medicine umirajo od 15 do 25 let prej kot druge Slovenke. Če zdravnik naredi strokovno napako zaradi preobremenjenosti, ki jo je povzročil sistem, odgovarja zdravnik.

Zdravnik, ki noče delati zastonj

Za nagrado za zgodnjo umrljivost pa zdravnik družinske medicine povprečno prejme 1,5 evra neto na posamezno obravnavo bolnika (mesečna neto plača, deljena s povprečnim mesečnim številom obravnav bolnikov). V ta znesek sploh niso vključene zgoraj omenjene obsežne obremenitve. Ob tem podatku se vse filozofiranje in relativiziranje ZZZS o ustreznem financiranju ambulantne dejavnosti lahko kar konča. Štetje računov za laboratorijske storitve pomeni zgolj kafkovske razsežnosti abotnosti in absurda.

Zdravnik, ki noče zdraviti »na pamet«

Dokaz, da so bila odvzeta sredstva za laboratorij v resnici odvzeta neosnovano, je ta, da so celo tako trdi »pogajalci«, kot sta ministrstvo in ZZZS, na koncu le popustili in priznali, da so bili izračuni za laboratorij narejeni neustrezno, ker niso upoštevali realnih stroškov (poleg laboratorija še stroškov amortizacije in materialnih stroškov). Od letos zato velja nov izračun, po katerem ZZZS ne more več odvzeti sredstev v tolikšnem obsegu. Medtem ko ZZZS do centa natančno prešteva račune za laboratorij, za stroške amortizacije delovanja ambulante družinske medicine nakazuje smešnih tri tisoč evrov na leto. Naj mi vsaj en ekonomist pove, kako lahko s temi tri tisoč evri na leto plačam amortizacijo prostorov in medicinske opreme. Nam dodajo sredstva, če dokažemo, da realna amortizacija petkrat presega tisto, ki jo priznajo? Seveda ne.

Zavarovalnica, ki škoduje vsem

ZZZS ne zanima, da tako jemanje sredstev pomeni nižanje kakovosti oskrbe bolnikov. Ne zanima jih, da je v Sloveniji primarna raven že tako podhranjena, da močno zvišuje stroške na sekundarni ravni. Napočil je čas, ko se moramo vprašati, ali ZZZS sploh še ustrezno opravlja svojo vlogo. Čas je, da se humanizira, neha podcenjevati »partnerje« na pogajanjih in se jim »režati« v obraz ter se prevzame svoj del skrbi za zavarovance.

Komentar izraža avtorjevo osebno mnenje, in ne mnenja oddelka ali ustanove, kjer je zaposlen, ali uredništva Medicine danes.

Igor Muževič je specialist družinske medicine, zaposlen v koncesionarski ambulanti. Je podiplomski študent ekonomije in predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, ki konkretno, z izračuni in podatki, opozarja na slabe finančne razmere v primarnem zdravstvu in se zavzema tudi za bolnike.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...