Komentar

Izgorelost nam je vsem v pogubo

Izgorelost nam je vsem v pogubo
Izgorelost nam je vsem v pogubo
  09.07.2014  |  07:00
Čas branja: 2 min
Kje je še kakšna služba, v kateri mora biti strokovnjak zunaj svojega delovnega časa na voljo dan in noč? Mar zdravniki res nimamo pravice do zasebnosti in prepotrebnega počitka?

Na samomor je včasih ali pogosto pomislilo približno deset odstotkov slovenskih zdravnikov, ki so pred leti sodelovali v raziskavi, skoraj dva odstotka zdravnikov pa je samomor že poskušalo storiti.

Katedra za družinsko medicino in Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije sta pred leti pripravila Srečanje delovnih skupin v osnovnem zdravstvu, na katerem smo razpravljali o izgorelosti med zdravniki. Med drugim smo obravnavali izsledke raziskave med španskimi zdravniki splošne medicine, po katerih je kar 59 odstotkov zdravnikov kazalo znake čustvene izčrpanosti in 36 odstotkov znake razosebljenja. Tudi raziskava, v kateri je sodelovalo 1.784 splošnih zdravnikov v Švici, je pokazala, da je imelo 33 odstotkov zdravnikov srednje in štiri odstotke zelo izražen sindrom izgorelosti.

V Sloveniji ne smemo prezreti raziskave, ki sta jo leta 1998 izvedli Ana Marija Žunter-Nagy in Marga Kocmur. Med 594 sodelujočimi slovenskimi splošnimi zdravniki, psihiatri in tistimi zdravniki, ki ne delajo večinoma z bolniki, jih je na samomor včasih ali pogosto pomislilo približno deset odstotkov, skoraj dva odstotka zdravnikov pa je samomor že poskušalo storiti. Za kronično boleznijo trpi 30 odstotkov splošnih zdravnikov, 25 odstotkov specialistov psihiatrov in 22 odstotkov drugih zdravnikov. Evropska skupina za raziskave v splošni medicini EGPRN je izvedla obsežno mednarodno raziskavo, ki je pokazala, da je pojavnost izgorelosti med zdravniki od 30- do 40-odstotna.

TEKOČI TRAK

Zdravniki družinske medicine so v Sloveniji izpostavljeni številnim tveganjem za izgorelost. Kroničnemu pomanjkanju časa za celostno obravnavo posameznega bolnika, ki mu v današnjih razmerah lahko namenimo v povprečju le skromnih sedem minut, se pridružujejo vedno nove administrativne obremenitve. Raziskava v celjskem zdrav­stvenem domu je pokazala, da zdravniki za pisanje raznih obrazcev porabijo kar 21 odstotkov ordinacijskega časa. Nič čudnega torej, če od bolnikov vse pogosteje slišimo očitek, da se jim ne posvetimo dovolj in da jih obravnavamo kot po tekočem traku.

PREDLOGI

Kje je še kakšna služba, v kateri mora biti strokovnjak zunaj svojega delovnega časa na voljo dan in noč? Mar zdravniki res nimamo pravice do zasebnosti in prepotrebnega počitka?

Žal se še vedno ni uresničila pobuda, da bi lahko zaposleni koristili do tri dni bolniškega dopusta brez obiska pri zdravniku, kar je lani predlagal sindikat Praktik.um. To bi pomembno razbremenilo izbrane zdravnike, ki morajo zdaj poleg zahtevnih obravnav, kot so zgodnje odkrivanje in vodenje bolnika z rakom ter izčrpno pregledovanje bolnika zaradi pravočasnega odkritja anevrizma ožilja ali akutnega infarkta miokarda, »obdelati« še nenačrtovano število tistih bolnikov, ki so prišli v ambulanto zaradi kratkotrajne viroze. Čedalje več ljudi pa se na zdravnika obrača tudi zaradi izdaje zdravniškega potrdila za opravičenje neudeležbe pri plačanih urah vadbe v fitnesu, izostanka pri opravljanju izpitov na fakulteti, zaradi potrdila za prilagojen režim malic, razne planinske odprave, potovanja in podobno.

Zdravniki se upravičeno počutimo zapostavljene tudi zaradi raznih novosti, na primer obvestila, da morate na osebni recept napisati svojo telefonsko številko, na kateri morate biti ves čas dosegljivi. Kje je še kakšna služba, v kateri mora biti strokovnjak zunaj svojega delovnega časa na voljo dan in noč? Mar zdravniki res nimamo pravice do zasebnosti in prepotrebnega počitka?

POMOČ

Nujno je, da se z zdravnikom, ki kaže znake izgorelosti, začnemo pogovarjati in skupaj z njim iskati ustrezne rešitve. Težje izvedljiva in veliko manj uspešna je pomoč tistim, ki težave, s katerimi se spoprijemajo, pometajo pod preprogo. Ne nazadnje bi morali več posluha in znanja pokazati tudi delodajalci. Ne smemo namreč spregledati dejstva, da izgorela oseba naredi več napak kot drugi...

*Prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič je specialistka družinske medicine in predsednica odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Cilj je pridobiti klinične podatke in izkušnje zdravljenja z NOAK

Register zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK) v sekundarni preventivi ishemične možganske kapi je...

Klinična praksa
Klinična praksa Kakovost življenja po hudi poškodbi je prav tako pomembna kot preživetje samo

Potrebno je troje: pritok denarja za vzdržnost zdravstvenega sistema, bazen etičnega in visokostrokovnega kadra ustrezno stimuliranih...

Tehnologija
Tehnologija Kako medicinski »veliki brat« že danes pomaga Slovencem pri zdravljenju

Milijoni evrov prihrankov, kakovost­nejše delovno okolje za zdravnike, bolj zdravi in zadovoljni pacienti... To in še mnogo več...

Klinična praksa
Klinična praksa Sakralna nevromodulacija tudi za slovenske bolnike

Slovenski bolniki nestrpno pričakujejo možnost zdravljenja fekalne inkontinence s sakralno nevromodulacijo (SNM). Za zdaj so lahko takega...

Novice
Novice Ni časa za odlašanje pri srčno-žilno ogroženih bolnikih, ukrepati je treba čim prej

»Ljudi s sladkorno boleznijo še vedno zdravimo po sekvenčnem pristopu, glikirani hemoglobin pa postopoma raste. To ni dobro za...