Komentar

Ko zdravniki postanejo energetiki

Ko zdravniki postanejo energetiki
Ko zdravniki postanejo energetiki
  09.07.2014  |  07:00
Čas branja: 4 min
Pri upravljanju v zdravstvenem sektorju se je treba srečevati tudi s stvarmi, ki z zdravstvom nimajo neposredne zveze, hkrati pa tudi v zdravstvu potrebujemo energijo, včasih celo bolj kot kakšne druge ustanove. Zato ne bo odveč, če se sprehodimo skozi nekatere vidike oskrbe in porabe energije v zdravstvenih ustanovah.

V zdravstvenem sektorju o rabi energije govorimo največkrat le v povezavi z bolnišnicami, a dejstvo je, da vsaka ustanova za izvajanje zdravstvene dejavnosti potrebuje energijo. Energijo potrebujemo največkrat v obliki električne energije (za naprave, razsvetljavo), goriv za ogrevanje (ki se porabi v lastnih kotlovnicah ali pa jo dobimo kot daljinsko toploto) ali drugo neposredno uporabo (grelniki), med energente pa pogosto prištevamo tudi vodo, saj lahko tudi pri tej z učinkovitim ravnanjem dosežemo prihranke.

SPREMLJANJE PORABE

Manjše zdravstvene ustanove (zdravstveni domovi, ambulante) ali zasebni zdravstveni centri pogosto za ogrevanje ali elektriko plačujejo približno enak znesek, odvisno seveda od velikosti in vrste izvajanja zdravstvenih storitev. Zato je glavni korak na poti k zniževanju stroškov za energijo pregled porabe energije v obliki kazalnikov, ki se redno spremljajo. To spremljanje zagotavlja ažurnost pri odpravljanju neučinkovitosti pri rabi energije ali vode.

Z rednim spremljanjem energetskih in drugih kazalnikov dobimo dober vpogled, kaj se z energijo sploh dogaja: kakšne so cene, koliko energije porabimo na enoto prostora, na bolnika, podnevi, ponoči in podobno. Včasih je treba podatke gledati globlje, saj dobimo dodatne uporabne informacije o mestih neučinkovite porabe energije. Primerjava kazalnikov, ki so vezani na dejansko potrebo po energiji (zunanja temperatura pri ogrevanju ali število pacientov v dnevu), določa tudi način, kako lahko učinkovitost merimo in si jo postavljamo za cilje.

JAVNI RAZPISI

Sredstva za energetske sanacije so bila zelo vabljiva in upam, da se odgovorni zavedajo, da mora nadzor porabe tovrstnih sredstev biti toliko bolj natančen, saj je šlo za ogromne zneske, hkrati pa tudi za velik delež nepovratnih sredstev.

Zdravstveni sektor ima cene električne energije vezane na izvajanje javnih razpisov, kar pomeni, da imajo različne dobavitelje energije, s ceno pa pravzaprav noben porabnik ni zadovoljen. Dejstvo je, da je cena za električno energijo sestavljena iz več vidikov, in sicer cene za energijo, cene za uporabo omrežja (da energija sploh pride do nas) ter različnih dodatkov. Zato je dobro, da se zavedamo, kakšna je končna cena energije, in ne le deli skupne celote.

Energija za ogrevanje je pomemben del stroškov za energijo v zdravstvu; zagotavljanje ustreznih pogojev za obravnavo bolnikov ima svojo ceno. Visoke notranje temperature v zimskem času gotovo niso potrebne povsod, zato je znova pomembno, da vemo, kam dajemo energijo: je morda ne mečemo skozi odprto okno?

(PO)RABA ENERGIJE

Pogosto v ustanovah sploh ne vedo, kateri so največji porabniki, kateri deli stavbe porabijo največ energije in koliko to pravzaprav stane. Zaradi raznolikosti zdravstvenih ustanov ne moremo kar pavšalno določiti, koliko naj bi posamezna ustanova porabila energije, ampak se moramo tega lotiti z nekaj zavzetosti. Pregledati moramo račune ter določiti, kakšni so sploh vzorci naše rabe energije. Ti vzorci so seveda odsev dela v ustanovi in odsev ravnanja oseb, ki so v zgradbi, z energijo. In če ugotovimo, da stroški odstopajo od pričakovanih, je treba vzorce spremeniti. Ali z bolj učinkovitimi napravami ali pa z boljšim upravljanjem energije oziroma boljšim energetskim menedžmentom.

PRIMEREN KADER

Za uspešno upravljanje energije je primerno, da v ustanovi za to področje skrbi oseba, ki ni energetski menedžer le po nazivu, temveč ima čas in znanje, da se upravljanja energije loti z vso potrebno zavzetostjo. Lahko pa za upravljanje energije skrbi zunanji izvajalec, ki pa svoje delo opravlja podobno kot upravljavec večstanovanjskih stavb, pri čemer je glavni namen znižanje stroškov. To posebej velja za ustanove, ki nimajo primernega kadra in precejšen strošek za energijo.

DELO ZDRAVNIKOV?

V letu 2010 se je večina slovenskih bolnišnic prijavila na razpis ministrstva za zdravje za energetsko sanacijo bolnišnic. Priprava je zahtevala kar precej truda. Kot se je pozneje izkazalo, nekatera pričakovanja v zvezi s prihranki niso bila upravičena in so se pred bolnišnicami pojavile dileme, ali sploh izvajati sanacije pod spremenjenimi pogoji. Celotna energetska sanacija je stvar izvajanja v skladu z javnimi razpisi, kjer se spet dogaja, da se ne more vedno zagotoviti najboljša rešitev, temveč tista, ki ji uspe na javnem razpisu. Praviloma je edini pogoj cena, ne pa višina energetskih prihrankov, vgradnja najboljših materialov, dobro izbrana in upravičena rešitev. Del krivde za to nosijo tudi nekateri energetski strokovnjaki in projektanti, ki (žal bolj slabo) svetujejo različnim ustanovam. Zato gotovo drži, da se je treba vsake energetske sanacije lotiti tako, kot bi šlo za naš denar.

FINANCIRANJE.

Prav tako se pri energetskih sanacijah vedno postavlja vprašanje, zakaj tovrstne posege sploh financirajo javne ustanove same. V tujini, pa tudi pri nas, poznamo način pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo ali pa prihrankov, kjer investicijske stroške nosi ponudnik pogodbenega zagotavljanja storitve. Ustanova pa v daljšem časovnem obdobju skozi prihranke odplača naložbo. Zdravstvene ustanove naj z lastnimi sredstvi izvajajo dejavnosti, povezane z zdrav­stvom, z vlaganji v energetiko pa naj se ukvarjajo drugi. Tisti, ki želijo svoj denar vlagati v energetiko. Prav gotovo bomo v prihodnje videli več tovrstnih projektov, kljub že pregovorni slovenski miselnosti, da moramo vse narediti sami. Treba je pripomniti, da so zdravstvene ustanove zaradi organizacije v slovenskem zdravstvu in potez različnih ministrstev, ki določajo pogoje investiranja in vsebine javnih razpisov, prisiljene v tako ravnanje.

ODGOVORNOST

V medijih se je pred kratkim pojavil zapis o tem, kako naj bi neka bolnišnica morala vrniti sredstva, ki jih je dobila za izvajanje energetske sanacije, saj obstaja sum, da pri razpisih ni bilo vse v redu in so bile storitve preplačane. Javno mnenje pravi, da takšna praksa ni naključje in se dogaja pri številnih drugih razpisih, pa ne le v zdravstvenem sektorju. Sredstva za energetske sanacije so bila zelo vabljiva in upam, da se odgovorni zavedajo, da mora nadzor porabe tovrstnih sredstev biti toliko bolj natančen, saj je šlo za ogromne zneske, hkrati pa tudi za velik delež nepovratnih sredstev. Vse to pa kar kliče po tem, da bi posamezniki dobili še kaj na svoj osebni račun. Kjer je denar, je tudi dim. In kjer je dim, morajo biti gasilci.

*Mag. Tomaž Fatur je direktor za strategijo in razvoj v podjetju Solvera Lynx z večletnimi izkušnjami na področju energetike, posebej učinkovite rabe energije in energetskega menedžmenta. Sodeloval je pri pripravi več projektov za znižanje stroškov za energijo v zdravstvenem sektorju.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Cilj je pridobiti klinične podatke in izkušnje zdravljenja z NOAK

Register zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK) v sekundarni preventivi ishemične možganske kapi je...

Klinična praksa
Klinična praksa Kakovost življenja po hudi poškodbi je prav tako pomembna kot preživetje samo

Potrebno je troje: pritok denarja za vzdržnost zdravstvenega sistema, bazen etičnega in visokostrokovnega kadra ustrezno stimuliranih...

Tehnologija
Tehnologija Kako medicinski »veliki brat« že danes pomaga Slovencem pri zdravljenju

Milijoni evrov prihrankov, kakovost­nejše delovno okolje za zdravnike, bolj zdravi in zadovoljni pacienti... To in še mnogo več...

Klinična praksa
Klinična praksa Sakralna nevromodulacija tudi za slovenske bolnike

Slovenski bolniki nestrpno pričakujejo možnost zdravljenja fekalne inkontinence s sakralno nevromodulacijo (SNM). Za zdaj so lahko takega...

Novice
Novice Ni časa za odlašanje pri srčno-žilno ogroženih bolnikih, ukrepati je treba čim prej

»Ljudi s sladkorno boleznijo še vedno zdravimo po sekvenčnem pristopu, glikirani hemoglobin pa postopoma raste. To ni dobro za...