Enotna vstopna točka za mariborske bolnike

Enotna vstopna točka za mariborske bolnike
Enotna vstopna točka za mariborske bolnike
  17.02.2015  |  22:00
Čas branja: 1 min

V sredini januarja se je mariborska urgenca preselila v nove prostore. Spremenilo se je predvsem to, da imamo zdaj za službo, ki deluje v okviru zdravstvenega doma (ambulanta za nujno medicinsko pomoč - NMP), in za službo kirurške nujne pomoči enotno triažo, tako da si že na tem mestu lahko bolnike razdelimo po področjih in tudi določimo nujnost njihovega stanja, pojasnjuje asist. dr. Roman Košir, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor. Druga velika razlika je povezanost zdravnikov obeh služb. »Ti si zdaj v istem traktu delijo štiri pregledovalne prostore, povezuje jih skupen administrativni del, kjer dejansko prihaja do medsebojnih pogovorov o bolnikih ob bolnikih, z napotnico jih ne pošiljamo več od vrat do vrat. Prav tako si obe službi delita skupen prostor za opazovanje, kjer je trenutno 13 postelj. Tudi preostali prostori so skupni,« pojasnjuje sogovornik. Dr. Košir meni, da v novem delu vlada zelo pozitiven duh med zaposlenimi, delujejo kot ena služba, čeprav so administrativno ločeni na dve povsem različni podjetji. »Žal prav ta administrativna ločenost povzroča preglavice, saj imamo uradno strogo ločena delovišča in moramo tudi bolnike administrativno deliti na 'vaše in naše', kar ni dobro,« obžaluje sogovornik. Kljub preselitvi v novozgrajeni del je še vedno služba nujne internistične pomoči dislocirana na stari lokaciji. »Zato, da pride pod našo streho, zdaj gradimo drugi del urgence,« dodaja Košir.

Se bo organizacija urgence kaj spremenila, ko bo začel delovati mariborski urgentni center (UC)? Vse je odvisno od tega, kdaj bo končana gradnja, in od novega pravilnika o organizaciji NMP, ki bo posegel tudi v notranjo organizacijo UC, odgovarja dr. Košir. Direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor prim. asist. mag. Jernej Završnik na drugi strani ne vidi razloga za organizacijski prenos dejavnosti NMP iz ZD Maribor v UKC Maribor, »saj bi to občutno poseglo v delovanje ZD Maribor, pomenilo pa bi tudi slabitev osnovnega zdravstvenega varstva, za katero se načeloma vsi tako zavzemamo. Glavni cilj reorganizacije dela nujne medicinske pomoči naj bo skrb za bolnika, in ne premeščanje enot iz ene organizacije v drugo.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...