Iluzorno je pričakovati, da bo denar za zdravstvene aplikacije prišel iz zdravstvene blagajne

Iluzorno je pričakovati, da bo denar za zdravstvene aplikacije prišel iz zdravstvene blagajne
Iluzorno je pričakovati, da bo denar za zdravstvene aplikacije prišel iz zdravstvene blagajne
  17.03.2015  |  22:00
Čas branja: 2 min
Tudi v Sloveniji je veliko mladih podjetij, ki razvijajo mobilne rešitve, namenjene zdravstvenim vprašanjem. Področ­je se v svetovnem merilu hitro širi, vprašanje pa je, koliko so zanje pripravljeni prispevati uporabniki.

Senzorji in mobilne aplikacije za merjenje vitalnih znakov, življenjskega sloga ali spremljanje bolezni so bili lep čas le zanimivosti, za katere nismo povsem vedeli, ali so samo zabavno spoznavanje telesa ali pa imajo tudi uporabno vrednost. Z vztrajnim širjenjem na vse več področjih in razvojem vse bolj sofisticiranih merilnikov pa postaja jasno, da mZdravje spreminja odnos ljudi do lastnega zdravja. Dviga ozaveščenost o zdravju, hkrati pa postaja pomemben pomočnik tudi za zdravnike. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je vodilo uporabe aplikacij mZdravja v zahodnih državah predvsem znižanje stroškov zdravljenja, v državah v razvoju pa povečanje dostopnosti primarnega zdravljenja. V Indiji in Afriki so v ospredju sistemi za preventivo in zgodnje obveščanje ob izbruhih bolezni. IBM je denimo ob izbruhu ebole razvil preprost sistem, ki ljudem omogoča hitro in preprosto sporočanje težav in informacij prek klicev in SMS-sporočil. V Evropi na drugi strani prednjačijo sistemi, ki so povezani z bolnikovimi meritvami.

pametna-diagnostika-ss.1426315661.jpg.o.600px.jpg
SPREMEMBA. Z vztrajnim širjenjem na vse več področij in razvojem vse bolj sofisticiranih merilnikov postaja jasno, da mZdravje spreminja odnos ljudi do lastnega zdravja. Dviga ozaveščenost o zdravju, hkrati pa postaja pomemben pomočnik tudi za zdravnike. Foto: Shutterstock

Slovenski trg

V Sloveniji je na področju mZdravja kar nekaj razvijalcev, ki pa večinoma ponujajo izdelke za laično javnost. Če imate pametni telefon z operacijskim sistemom Android in želite aplikacijo za hitro prvo pomoč, bo idealna mobilna aplikacija iHelp. Poleg osnovnih navodil za nudenje prve pomoči omogoča hitro iskanje reševalcev in prijateljev v bližini, na zemljevidu pokaže, kje v bližini so bolnišnice, defibrilatorji, lekarne. V podjetju Codemonkey so razvili aplikacijo za vodenje osebnega zdravstvenega kartona Axilla. Podjetje Modra jagoda je na trg v obliki aplikacije postavilo register zdravil. Na drugi strani podjetje MESI v boju za deset milijonov dolarjev vredno nagrado Qualcomm Tricorder XPRIZE razvija pametno mobilno aplikacijo, ki bo s pomočjo zunanjih modulov omogočala hitro diagnosticiranje 15 zdravstvenih težav in merjenje vsaj petih vitalnih znakov.

Financiranje in razvojna usmeritev

Aplikacije ne smejo biti še ena dodatna aktivnost v obravnavi bolnikov, temveč pomoč, ki zmanjšuje nepotrebno izgubo časa. Zato le razvijanje novih merilnikov ni rešitev.

Ena izmed bolj poudarjenih točk na oktobrskem Healthday.si - srečanju slovenskih razvijalcev tehnologij v zdravstvu - je bila, da je pri iskanju finančne podpore za razvoj novih aplikacij, ki lahko izboljšajo javno zdravje, nesmiselno zanašanje na zdravstvene blagajne. Te so obremenjene z vse večjimi potrebami po denarnih sredstvih zaradi staranja prebivalstva in razvoja druge medicinske tehnologije ter spreminjanja doktrin zdravljenja. Za razvijalce aplikacij je bolj smiselno povezovanje z lokalnimi podjetji ali črpanje evropskih in domačih sredstev za gospodarske in razvojne projekte. Boris Herman, IT-svetovalec in predstavnik Applovih tehnoloških rešitev (Apple Tech Presenter), ob tem opozarja, da je za nove razvijalce aplikacij in tehnoloških rešitev, ki se želijo usmeriti na medicinsko področje, najpomembneje, da imajo pri razvoju novih izdelkov in storitev v mislih končno stranko, ki bo tehnologijo uporabljala pri svojem delu. To so zdravniki in medicinsko osebje.

Aplikacija mora olajšati delo

Aplikacije ne smejo biti še ena dodatna aktivnost v obravnavi bolnikov, temveč pomoč, ki zmanjšuje nepotrebno izgubo časa in omogoča več časa za ukvarjanje z bolnikom. Zato le razvijanje novih merilnikov ni rešitev. Kot še pravi Boris Herman, zaupanje izmerjenim podatkom izhaja iz slabega razumevanja bolnikovega opisa težav, preveč subjektivnosti pri obravnavi in podobno. »Številke iz merilnih naprav niso vsemogočne, saj jim manjka pomemben del konteksta. V številnih razvitih državah še posebej v družinski medicini prevladuje želja po holistični obravnavi bolnikov z razumevanjem njihovih subjektivnih ocen o lastnem zdravju,« dodaja Herman. Medtem ko se na eni strani natančno zbiranje podatkov zdi koristno, lahko vse več meritev prinese tudi zmedo. Podatki brez pametne razlage in analize pa so ovira namesto pomoč pri obravnavi. Povezovanje in interpretacija sta zato naslednji korak v razvoju zdravstvenih aplikacij.

id-infografika-md3-1

Tjaša Zajc je samostojna publicistka s področja razvoja tehnologij v zdravstvu. Trenutno je v družbi Marand odgovorna za poslovni razvoj mreže OPENeP. Je tudi avtorica podkasta Medicine Today on Digital Health.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...