»Verjamem samo Bogu, vsi drugi naj mi prinesejo podatke«

»Verjamem samo Bogu, vsi drugi naj mi prinesejo podatke«
»Verjamem samo Bogu, vsi drugi naj mi prinesejo podatke«
  27.10.2015  |  22:00
Čas branja: 3 min
Tako je pogled Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na zdravljenje, podprto z dokazi, na dogodku Vrednost inovacij, ki sta ga sredi oktobra organizirala Forum tujih znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb FORUM GIZ in Finance Akademija, šaljivo, malo pa tudi zares predstavil dolgoletni prvi mož ZZZS Samo Fakin.

V zdravstvu se še vedno odloča na podlagi mitov, legend in zgodb posameznih ljudi, je dejal Fakin. Kot je poudaril, ne manjka kongresov o medicinskih novostih, ni pa kongresov, ki bi se ukvarjali z organizacijo, torej vsebino o tem, koliko bolnišnic potrebujemo, kje in zakaj.

»ZZZS večkrat očitajo, da nismo aktivni kupec, in s tem se lahko strinjam, ker se na koncu odloča po političnih interesih, pritiskih, ne pa na podlagi analize, kaj dejansko bolnik potrebuje in ali se sklada z ekonomskimi zmož­nostmi. Razvoj je pri nas kaotičen,« je dejal. Kot je poudaril še večkrat v razpravi, tudi sprememb na tem področju, poleg teh, ki jih Slovenija v zdravstvu sicer na splošno potrebuje, ne bo, dokler ne bo politične podpore, sploh predsednika vlade in vse vlade.

Dotaknil pa se je tudi uvedbe standardov in normativov ter dejal, da je uvedba teh neumnost. Po njegovem mnenju mora normative postaviti menedžment bolnišnice. S tem se nista strinjala nekdanji minister za zdravstvo Dorjan Marušič in revmatolog prof. dr. Mitja Tomšič. Marušič je dejal, da so normativi stvar sindikalne politike, nujno pa potrebujemo standarde.

vrednost-inovacij-xx.1445931467.jpg.n.960px.jpg
V zdravstvu je povezava med odločevalci oziroma politiko ter raziskovalci redko neposredna. Za prenos teh usmeritev so potrebni »prenašalci znanja«, ki znajo tolmačiti in presoditi dognanja raziskovalcev in znanstvenikov. A prenašalci znanja morajo prinašati odločevalcem dokaze, ne pa zgodb, so ugotavljali razpravljavci na letos že četrti konferenci Vrednost inovacij, ki sta jo sredi oktobra organizirala Forum tujih znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb FORUM GIZ in Finance Akademija. Foto: Jernej Lasič

Kontakt med politiko in raziskovalci mora prinašati dokaze, ne zgodb

Politično-strokovne odločitve v zdrav­stvu morajo potekati v nekakšnem sklenjenem krogu med raziskovalci in odločevalci, ki pa je danes precej pomanjkljiv, je v izhodišču razprave pojasnila ekonomistka s področja zdravstvenega sistema doc. dr. Petra Došenovič Bonča. V zdravstvu je povezava med odločevalci oziroma politiko ter raziskovalci redko neposredna, je dejala in dodala, da so za prenos teh usmeritev potrebni »prenašalci znanja«, ki znajo tolmačiti in presoditi dognanja raziskovalcev in znanstvenikov. Tega odločevalci politik pogosto niso sposobni, posebej zaradi informacijske preobremenjenosti. Prenašalci znanja morajo zato odločevalcem prinašati dokaze, ne pa zgodb. »Danes pa je pri nas pogosto tako, da se predvsem prenašajo zgodbe,« je opozorila tudi dr. Došenovič Bončeva. Nezaupanje in premajhno sodelovanje med različnimi institucijami, ki ustvarjajo in posredujejo dokaze odločevalcem, sta krivi, da z dokazi podprto odločanje v slovenskem zdravstvu ni učinkovitejše, so tudi v glasovanju o tem menili udeleženci posveta.

Da pa se vlaganje v inovacije v zdrav­stvu dolgoročno splača, sta s primeri ponazorila predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana prof. dr. Matija Tomšič in nekdanji minister Dorjan Marušič.

fakin-samo03-xx.1445931469.jpg.n.960px.jpg
Normative in standarde mora postaviti menedž­ment bolnišnice, pravi direktor ZZZS Samo Fakin. Foto: Jernej Lasič

Registri zdravljenja vedno pokažejo na slabosti in rešitve

»Sodobno zdravljenje vnetne revmatične bolezni lahko za zdravstveni sistem na začetku bolezni pomeni višje neposredne stroške zdravljenja, dolgoročno pa se znižajo posredni stroški zdravljenja,« je dejal revmatolog prof. dr. Tomšič. Revmatologi z oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana so register [Bio.Rx.si] začeli vzpostavljati leta 2004, ko so v zdravljenje revmatoidnega artritisa (RA) prišla nova, biološka zdravila. Obravnava bolnikov po Sloveniji ni bila enotna, ena izmed večjih težav je bilo sledenje. Z vzpostavitvijo registra bi poenotili zdravljenje glede varnosti in učinkovitosti, v redno klinično delo vpeljali nacionalne smernice, izboljšali obravnavo bolnikov z RA, ankilozirajočim spondilitisom in bolnikov s PsA, ki ne prejemajo bioloških zdravil, ter tudi razvili orodje za raziskovalno delo, so načrtovali snovalci registra. »Največji oviri na poti sta bili zadržanost kolegov in financiranje. Imeli pa smo podporo takratnega ministra Andreja Bručana, torej aktivnega oviranja ni bilo,« se je pošalil prof. Tomšič. Potem so pridobili nekaj sredstev, izziv z osebnimi podatki pa so rešili z dogovorom z informacijsko pooblaščenko. Zadržanost kolegov so rešili tako, da so revmatologi, če so predpisali biološko zdravilo, podatke bolnikov morali vpisovati v Bio.Rx.si. Med največjimi dosežki registra je bilo poenotenje obravnave bolnikov z vnetnim revmatizmom, zmanjšanje hospitalizacij, uspelo pa jim je zmanjšati tudi invalidnost.

Plačnik mora nagraditi dobre ideje in prihranke

Če bi se vsi bolniki z endoprotezo kolka v okviru nacionalnega razpisa - ki ga je še v času svoje svetovalne službe na ZZZS zasnoval prav Marušič - zdravili pri tistem izvajalcu, pri katerem se je zdravstveno stanje po posegu najbolj izboljšalo, bi vsak bolnik v povprečju pridobil 2,25 leta kakovostnega življenja, je kot dobro prakso za spremljanje izidov zdravljenja za odločanje v zdravstvu predstavil nekdanji minister Marušič. Predstavil je še velik dosežek ekipe iz obrobne bolnišnice: oddelek za ledvične bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je uvedel procesne spremembe v obravnavo ledvičnih bolnikov skupaj z ukrepi za upočasnitev bolezni. V šestih letih so imeli za 45 odstotkov manj ljudi na dializah, kot je slovensko povprečje. »Škoda je le, da ZZZS plačuje dialize, ne nagrajuje pa tistih, ki jih preprečujejo,« je bil kritičen Marušič. Kot je znano, dialize pomenijo najdražjo zdravstveno storitev, ki je tudi osnova za preračun za druge storitve.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Medicina in družba
Medicina in družba (intervju) Vodil sem raport in vsi so gledali v tla

Dr. Tomislav Klokočovnik po 35 letih dela v UKC razmišlja o čudnem prekletstvu, ki ga lahko prinese popolna predanost svojemu...

Mojci v spomin

Kup mesa in kosti, nekaj litrov rdeče krvi. V možganih sivina in belina, se tu skriva človeka veličina? Tam, kjer za roke je...

Novice
Novice Epigenetske spremembe pokaže že ena sama neprespana noč

Poleg hormonskih neravnovesij so v ozadju porušenega spalnega ritma tudi cirkadiano uravnavani encimi in epigenetske spremembe....

Novice
Novice Je lahko metformin najuspešnejši za dolgoročni nadzor teže?

Metformin je učinkovitejši dolgoročno in v starejši populaciji, je pokazala poznejša (post hoc) analiza podatkov programa Diabetes...