Pomemben prehod iz pediatrične v odraslo obravnavo

Pomemben prehod iz pediatrične v odraslo obravnavo
Pomemben prehod iz pediatrične v odraslo obravnavo
  29.11.2015  |  22:00
Čas branja: 1 min
»V Sloveniji pri obravnavi otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 uporabljamo klinične smernice Mednarodne zveze za otroško in mladostniško diabetologijo ISPAD (www.ispad.org), nazadnje so bile prenovljene septembra lani,« je povedal pediater endokrinolog prof. dr. Tadej Battelino, ki je tudi sodeloval pri poglavju o zdravljenju z inzulini.

Uporabljamo vsako leto posodobljene mednarodne klinične smernice za obravnavo otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 in smo člani evropske mreže SWEET, namenjene povezavi zlasti evropske diabetološke stroke za boljšo obravnavo otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo, kamor pošiljamo tudi lastne podatke, nam je povedal prof. Battelino, predstojnik oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

id-battelino-tadej3-br.20151128094426.jpg.w.600px.jpg
Prostor za slovenske klinične smernice seveda je, saj tako tudi bolniki sami lahko preverijo, ali so deležni ustrezne obravnave. Vendar bomo to lahko naredili, ko nas bo nekaj več, pravi endokrinolog pediater prof. dr. Tadej Battelino.

»Ta povezava omogoča primerjavo stanja z drugimi evropskimi centri in pri tem ugotavljamo, da smo povsem primerljivi z najboljšimi,« še doda prof. Battelino. Kot pravi, ni bilo lahko izbojevati si tako dobre možnosti za delo, a so si jih.

Med najpomembnejše uspehe, ki so jih dosegli, pri tem uvršča tudi sodelovanje z vrtci in šolami. »Danes smo na področju izšolanja vzgojiteljev in učiteljev, ki za svojega učenca s sladkorno boleznijo tipa 1 znajo poskrbeti enako dobro kot njegova družina, zagotovo v svetovnem vrhu,« pravi prof. Battelino in dodaja, da je izziv, kjer Slovenija ni med najboljšimi, sprejemanje oseb s to boleznijo v celotni družbi. »Še vedno se prepogosto dogaja, da naši (nekdanji) bolniki ne dobijo službe prav zaradi svoje bolezni, kar je popoln nesmisel,« je kritičen.

Osebna predaja bolnika znanemu diabetologu

Na letošnjem jesenskem diabetološkem srečanju novembra v Zrečah je bila ena pomembnejših tem tudi prehod bolnikov iz pediatrične oskrbe v ambulante za obravnavo odrasle populacije endokrinoloških bolnikov. »To obdobje je zelo pomembno,« poudari sogovornik, »saj se prav v tem času mlad odrasel bolnik lahko izgubi. Zato smo v Sloveniji uvedli tako imenovani osebni prehod. Naš bolnik si med 20. in 24. letom naprej izbere kolega diabetologa za odrasle bolnike in se pri njem naroči. Ko nas o tem obvesti, zdravniku pošljemo osebno pismo. Tako ga med drugim obvestimo o prihajajočem novem bolniku, pri čemer tudi mi vemo, kam ta gre, in to preverimo. Tako uspešno preprečimo morebitna izgubljena leta brez obravnave,« pojasni prof. Battelino.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...