Osebnosti leta med družinskimi zdravniki poudarjata pomanjkanje medsebojnega spoštovanja med zdravniki

Osebnosti leta med družinskimi zdravniki poudarjata pomanjkanje medsebojnega spoštovanja med zdravniki
Osebnosti leta med družinskimi zdravniki poudarjata pomanjkanje medsebojnega spoštovanja med zdravniki
  21.03.2016  |  12:34
Čas branja: 2 min
Družinsko zdravnico Mojco Pibernik in predsednika sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igorja Muževiča so družinski zdravniki izbrali za letošnji osebnosti leta Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije. Pibernikovo zato, ker se je s srčnostjo in toplino še posebej izkazala pri obravnavi migrantov, Muževiča pa, ker je z ustanovitvijo sindikata Praktik.um in angažiranostjo v javnosti pomembno pripomogel k prepoznavnosti družinske medicine.

V poplavi vseh nazivov tega podelijo zdravniki sami. Zato pomeni posebno strokovno priznanje kolegov iz stroke, je poudarila članica organizacijskega odbora združenja Nena Kopčavar Guček. Letošnja prejemnika smo po podelitvi ujeli za kratek pogovor o trenutnem položaju stroke, njenih specifikah v primerjavi z drugimi specializacijami in pričakovanjih o prihodnosti.

IMG-5450-1.1458560421.jpg.n.600px.jpg
Letošnji osebnosti leta po izboru Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije sta Igor Muževič in Mojca Pibernik. Foto: Tjaša Zajc

 Priznanje za dobro delo na področju družinske medicine je dobra iztočnica za refleksijo o pozitivnih straneh poklica. Kaj bi svetovala mladim zdravnikom, ki razmišljajo o tej specializaciji?

Muževič: Delo družinskega zdravnika prinaša razvoj dolgoletnih, vseživljenjskih odnosov z bolniki. Razvijaš vezi, ki spominjajo na prijateljske, srečuješ se z zgodbami veselja, kot so rojstva otrok, naletiš tudi na trenutke žalosti ob smrti v družini. Vse to pripomore k rasti družinskega zdravnika. V času krize novi zdravniki v stroko prihajajo po sili razmer, zato tudi hitro odhajajo. Ljudi, ki bi se v poklicu videli že od mladih let, nikoli ne bo dovolj, moramo ustvariti razmere, v katerih bodo poudarjeni pozitivni vidiki družinske medicine.

Pibernikova: Osebno me je vedno zanimala družinska medicina, tudi interna. Zahteva široko znanje, vključuješ se v več segmentov, kot je to morda mogoče pri kliničnih specialistih. Gre za lepo specializacijo, pri kateri še upamo na izboljšanje razmer pri nagrajevanju in obremenjenosti. Po 11 letih dela imam sto evrov višjo plačo kot med specializacijo. Žal se je položaj družinskih zdravnikov skozi leta poslabšal. Pomembno pa je, da smo se povezali med seboj, kar nam daje dodatno moč in zagon. Nekdo mora vztrajati, a če bi imela otroka, ki bi želel študirati medicino, bi mu družinsko medicino odsvetovala.

Koliko je širina poklica tudi obremenitev? Na strokovnih srečanjih specialisti vedno izražajo zelo velika pričakovanja o tem, kaj vse naj bi vedel zdravnik družinske medicine.

Pibernikova: Človeški možgani so kot mišica: bolj ko jih treniraš, bolj so sposobni. Vsaka specializacija je zahtevna, tudi ozko usmerjene specializacije imajo čare in zahtevnosti. Mislim, da smo uspešni pri spremljanju novosti. Z zmanjšanjem glavarine bi kakovost lahko še izboljšali.

Muževič: Poznamo več kot 20 kliničnih specializacij, vsaka izmed njih zahteva vseživljenjsko izobraževanje, pa ob tem še ni mogoče osvojiti popolnosti. Včasih so pričakovanja specialistov nerealna. Ne zavedajo se, da moramo imeti poleg kliničnega še veliko znanja o zakonodaji, pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer se morda specialistom ni treba ukvarjati. Mislim, da je tudi na naši strani, da izobražujemo klinične specialiste. V prihodnje bi bilo dobro omogočiti, da tudi specialisti za krajši čas pridejo v ambulanto družinske medicine. Mislim, da bi se odnos hitro spremenil in bi se zgradilo obojestransko spoštovanje.

Več v novi številki revije Medicina danes, ki izide v četrtek, 24. marca.

Tjaša Zajc je samostojna publicistka s področja razvoja tehnologij v zdravstvu. Trenutno je v družbi Marand odgovorna za poslovni razvoj mreže OPENeP. Je tudi avtorica podkasta Medicine Today on Digital Health.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Klinična praksa
Klinična praksa MS sestra: temelj zaupanja in razumevanja bolezni

»Bolniki si želijo pogostega komuniciranja z medicinsko sestro, specializirano za multiplo sklerozo, ker na tem temelji njihovo zaupanje,...

Klinična praksa
Klinična praksa »Ti je zdravnica danes popravila nogo?«

Vprašanje v naslovu Igorjev mlajši sin vsakokrat z brezmejnim otroškim optimizmom postavi očetu, ko se ta vrne s pregleda pri...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...