ZDRAVSTVENA POLEMIKA: Koncesije ostajajo, le urediti jih je treba

ZDRAVSTVENA POLEMIKA: Koncesije ostajajo, le urediti jih je treba
ZDRAVSTVENA POLEMIKA: Koncesije ostajajo, le urediti jih je treba
  21.03.2016  |  14:22
Čas branja: 2 min
»Koncesije so nesmisel in bi jih bilo treba odpraviti,« je na odlično obiskani zdravstveni polemiki, ki je sredi marca potekala v organizaciji Časnika Finance in zavarovalnice Vzajemna, dejal osrednji razpravljavec prof. dr. Igor Gregorič z univerzitetne klinike Memorial Hermann Hospital v Houstonu.

S tem se ni strinjala državna sekretarka z ministrstva za zdravje - sicer kirurginja - Sandra Tušar, ki je dejala, da jih bo slovenski sistem v prehodnem času še potreboval in odprava nikakor ni predvidena. Gregorič je dejal, da so koncesije zastarel koncept, ki čakalnih dob ne skrajšuje, temveč celo podaljšuje. Čakalne dobe bi po njegovem mnenju lahko skrajšali popolnoma zasebni izvajalci, ki se ravno tako lahko vključijo v javni sistem zdravstva. Zavarovanci naj sami izberejo, kje - pri javnem ali zasebnem izvajalcu - želijo dobiti storitev, zavarovalnica pa naj to plača. Zasebno zdravstvo ne pomeni plačila iz žepa, pravi, pomeni zasebno lastništvo opreme, aparatur.

2016-03-16-Vzajemna-0057.1458567120.jpg.c.600px.jpg
Foto: Jernej Lasič

Ministrstvo bo koncesije uredilo v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, za katerega je Tušarjeva dejala, da ga bodo v javno obravnavo spravili predvidoma do jeseni. Oktobra pa je predvideno, da bo na vladi že sprejet prenovljen zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo spremenil dopolnilno zavarovanje. O konkretnih rešitvah Tušarjeva še ni želela govoriti.

Nujno zmanjšanje števila napotitev

Ministrstvo za zdravje bo v kratkem ustanovilo delovno skupino, ki se bo pogovarjala s primarno ravnijo oziroma z družinskimi zdravniki, saj se je lani precej povečalo število napotitev med specialisti, je povedala Tušarjeva. Število napotitev po zavodih tudi precej odstopa.

Potem ko je veliko zdravstvenih zavodov - ne pa vsi - minulo leto končalo s presežkom, nas je zanimalo, kako bodo presežke bolnišnice in zdravstveni domovi lahko porabili. Najprej bodo pokrili pretekle izgube, dolgove do dobaviteljev, kar pomeni, da presežki najverjetneje ne bodo šli v osnovno dejavnost, za storitve, je dejala Tušarjeva.

Tušarjeva je povedala še, da jih je z rezultatom negativno presenetila Splošna bolnišnica Novo mesto, ki je v izgubi. Zakaj, še ni znano, naj pa bi bil vzrok v preteklem poslovanju in »čiščenju« bilanc. Splošna bolnišnica Izola pa po dolgoletnih izgubah dela dobro, saj so se skoncentrirali na opravljanje toliko storitev, kolikor jim jih zavarovalnica plača. Kot je dejala Tušarjeva, so v zavodih obremenitve še vedno zelo različne.

Z debate

Prof. dr. Andrej Robida, pediater, Center za izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave:

»Pri nas se plačuje količina, ne pa kakovost, dobre prakse se ne širijo. Organizacijska kultura onemogoča nadpovprečne.«

Jurij Stariha, namestnik direktorja za upravno in poslovno področje na Kliniki Golnik:

»Razlike med vodenjem podjetja in bolnišnice niso tako velike. Ekonomika je pomembna v bolnišnici, pri tem morajo tako stroka in zaposleni kot finančna služba delovati skupaj. Vsi zaposleni morajo vedeti, koliko kaj stane. Če denimo za (preobširno, prepotratno) obravnavo prvih nekaj bolnikov porabijo ves denar ter ga zato zmanjka za preostale, lahko to štejejo kot strokovno napako.«

Prof. dr. Maks Tajnikar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani:

»Za 2,1 milijarde evrov, kolikor na solidarnostni način s prispevki zdaj zberemo za zdravstvo, bi lahko krili storitve iz košarice A (urgenca, bolnišnična oskrba, dolgotrajna oskrba in paliativa). Z zasebnim zavarovanjem - ki bi moralo biti obvezno - pa bi krili storitve v košarici B, kamor bi uvrstil primarno zdravstveno varstvo, prve preglede, specialistične preglede in podobno. S premijami za košarico B bi dobili letno še 1,5 milijarde evrov. Uvedba košarice B in zavarovanja za to bi spodbudila konkurenco med zavarovalnicami in izvajalci - zavarovalnice ne bi hotele sklepati pogodb z izvajalci, ki denimo ne bi imeli ultrazvoka, laboratorija in podobno.«

Gordana KALAN Živčec, nekdanja predsednica zdravniške zbornice:

»Imam zasebni primarni zdravstveni zavod in nočem koncesije, saj ta znižuje kakovost, znižuje ceno zdravnikovega dela in ne omogoča kakovostne oskrbe bolnikov takrat, ko potrebujejo storitev, in ne, ko pridejo na vrsto.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...