Izboljšati bo treba vlogo zdravstvenih delavcev kot vzornikov

Izboljšati bo treba vlogo zdravstvenih delavcev kot vzornikov
Izboljšati bo treba vlogo zdravstvenih delavcev kot vzornikov
  25.04.2016  |  22:00
Čas branja: 1 min

Večina kadilcev začne kaditi pred 25. letom, 63 odstotkov celo pred polnoletnostjo, zato je pri prizadevanjih za preprečevanje kajenja najpomembnejša usmerjenost v mlado populacijo, je povedala predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Helena Koprivnikar na okrogli mizi Zakaj nova tobačna zakonodaja ščiti današnje in bodoče slovenske otroke in mladostnike?. Povprečna starost, pri kateri začnejo kaditi naši mladostniki, je 16,9 leta. V razpravi, ki jo je v sodelovanju z uradom WHO v Sloveniji organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije, je sodelovala tudi vodja programa za nadzor nad tobakom iz regionalnega urada WHO za Evropo Kristina Mauer Stender.

cigarete-ss.1461394946.jpg.o.240px.jpg
Foto: Shutterstock

Prihaja nov zakon

Med glavnimi dejavniki za preprečevanje kajenja med mladostniki so kakovostne medijske kampanje, spreminjanje zakonodaje in njeno izvajanje ter izobraževanje o škodljivih posledicah kajenja. Na začetku aprila je bila končana javna razprava o predlogu novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Ta med drugim predvideva enotne embalaže za vse vrste cigaret. Med predlogi, ki so s strani javnosti prišli na ministrstvo za zdravje, so med drugim popolna prepoved kajenja v lokalih in odprava kadilnic, prepoved kajenja med vožnjo, je omenila Vesna Kerstin Petrič, vodja Sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni na zdravstvenem ministrstvu.

Vloga zdravnikov

Čeprav je preprečevanje kajenja kar najbolj odvisno od ureditve okolja, vzgoje in zakonodaje, tudi zdravniki lahko igrajo pomembno vlogo. Kot je komentirala Mauer Stenderjeva, sta pomembni vzorniška vloga zdravstvenih delavcev in njihova javna podpora prizadevanj za zmanjševanje kajenja. Kot je navedla Koprivnikova, je pri nas med splošnimi zdravniki manj kot deset odstotkov kadilcev, med medicinskimi sestrami in babicami jih kadi okoli petina. Glede na raziskave NIJZ zdravstveni delavci bolnikom trenutno še preredko priporočajo opustitev kajenja.

Tjaša Zajc je samostojna publicistka s področja razvoja tehnologij v zdravstvu. Trenutno je v družbi Marand odgovorna za poslovni razvoj mreže OPENeP. Je tudi avtorica podkasta Medicine Today on Digital Health.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...