Izboljšati bi bilo treba komunikacijo med zaposlenimi

Izboljšati bi bilo treba komunikacijo med zaposlenimi
Izboljšati bi bilo treba komunikacijo med zaposlenimi
  25.04.2016  |  22:00
Čas branja: 1 min

Kultura varnosti bolnikov nam pove, kako vodstvo in odnosi med zaposlenimi, njihova stališča, rutine in prakse ščitijo bolnike pred neželenimi dogodki pri zdravljenju. Sodelujoči v raziskavi so visoko kulturo varnosti bolnikov povezovali s petimi dejavniki: percepcijo vodstva, zadovoljstvom z delom, varnostjo, kakovostjo timskega dela in komunikacijo. Komunikacijo, ki je bila v raziskavi ocenjena najnižje, so zaposleni v dežurnih ambulantah posebej omenili kot pomemben dejavnik za kulturo varnosti bolnikov. Najvišje je bil ocenjen dejavnik skupinskega dela, kar so raziskovalci tudi pričakovali, saj je v dežurnih ambulantah dobro skupinsko delo pomembno. Diplomirane medicinske sestre so kulturo varnosti prepoznale kot bolj varno v primerjavi z zdravniki.

Do zdaj se je varnost bolnikov proučevala le v bolnišnicah, vendar so neželeni dogodki pri zdravljenju pogosti tudi na primarni ravni, zato so doc. dr. Zalika Klemenc Ketiš, Vesna Stropnik in doc. dr. Matjaž Maletič raziskavo kulture varnosti bolnikov prvič v Sloveniji opravili tudi v dežurnih ambulantah. V raziskavi je sodelovalo 37 od 60 dežurnih ambulant na primarni ravni - k sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni: zdravniki, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, administratorji, specializanti, radiologi in vodstveni kader.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...

Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...