Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco

Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
  09.05.2017  |  13:10
Čas branja: 1 min
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek o svojih načrtih po končanem mandatu šefovanja na KO za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki pravi, da kar se tiče stroke in dela z bolniki, ostaja na Nevrološki kliniki. Z njim smo se na kratko pogovarjali na predstavitvi projekta ADAM za zgodnje odkrivanje demence, ki se je začel včeraj, 8. maja.

"Dobro je, da organizacijsko - poslovni del prevzame mlajša generacija," nam je povedal ob končanju mandata predstojnika, ki ga ne bo nadaljeval. Dr. Pirtošek je sicer tudi eden izmed treh kandidatov za dekana Medicinske fakultete v Ljubljani - poleg njega kandidirata še prof. dr. Tadej Battelino in prof. dr. Igor Švab -. Za ta položaj pravi, da je ena lepših stvari, kjer v ozadju ni politike. »Kandidati smo trije, se mi zdi, da vsi zelo kakovostni, vsak s svojim profilom in jasno vizijo prodornega in lepega razvoja medicinske fakultete,« je povedal.

Odkriti demenco čim prej

Dr. Pirtošek je bil eden izmed govornikov, ki so predstavljali projekt ADAM za zgodnje odkrivanje demence. Strokovnjaki želijo demenco odkriti čim prej, saj tako lahko naredijo za bolnika največ. Projekt bo pod njegovim strokovnim vodstvom in KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana potekal od 8. maja do 7. julija 2017 v šestih slovenskih regijah. Ocenjujejo, da bo v projekt vključenih okoli 450 prebivalcev, starejših od 60 let.

Dr. Pirtoška smo povprašali še, kaj lahko za zgodnje odkrivanje demence v trenutnih razmerah storijo zdravniki iz primarnega zdravstvenega varstva. »Realistično gledano ne kaj dosti. Zavedamo se, da so zdravniki na primarni ravni preobremenjeni, saj je Slovenija na predzadnjem mestu glede števila bolnikov na posameznega zdravnika družinske medicine. Za večje premike bi bile potrebne sistemske in strateške spremembe, reorganizacija primarnega varstva, saj je starejšega bolnika nemogoče obravnavati v sedmih minutah, kolikor imajo na voljo družinski zdravniki, in morda tudi prek referenčnih ambulant,« je dejal.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Medicina in družba
Slovenija
Slovenija Sevniško prakso vpeljali po vsej Sloveniji

V ZD Sevnica so za dobro prakso 2018 prijavili izvajanje preventivnega programa za odraslo populacijo, pri katerem so aktivno sodelovali in...

Klinična praksa
Klinična praksa Bolniki potrebujejo prehransko obravnavo

Vsaj polovica mojih bolnikov potrebuje prehransko obravnavo, ugotavlja družinska zdravnica iz ZD Šiška dr. Milena Blaž Kovač, sicer...

Klinična praksa
Klinična praksa Brez učinkovitega presejanja raka trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je tretji najpogostejši vzrok smrti med vsemi onkološkimi obolenji. A trenutne metode ne prinašajo dokazov o...

Klinična praksa
Klinična praksa »Kardiologi so vse bolj invazivni, mi pa vse manj. Nekje na sredini se bomo srečali«

Sredi januarja so na oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor pripeljali mladeniča okoli dvajsetih let z vročino...

Klinična praksa
Klinična praksa Dobra praksa 2018: Poenotena skrb za najbolj ranljiv del populacije

Različne poklicne skupine v zdravstvu, zdravniki in medicinske sestre, imajo lahko ob istem bolniku različen načrt dela, ločene cilje,...

Klinična praksa
Klinična praksa Pomembnost zmanjšanja hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja podprta z novimi dokazi

»Kar zadeva ledvice in srčno-žilno bolezen, gre brez dvoma za učinek razreda. Ni težava, kadar gredo dokazi v isto smer. Kadar ne...

Novice
Novice Presnova v novem desetletju

Deset vodilnih strokovnjakov s področja presnovnih bolezni je za publikacijo Nature Metabolism poudarilo glavne teme, ki bodo krojile...