Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco

Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
  09.05.2017  |  13:10
Čas branja: 1 min
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek o svojih načrtih po končanem mandatu šefovanja na KO za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki pravi, da kar se tiče stroke in dela z bolniki, ostaja na Nevrološki kliniki. Z njim smo se na kratko pogovarjali na predstavitvi projekta ADAM za zgodnje odkrivanje demence, ki se je začel včeraj, 8. maja.

"Dobro je, da organizacijsko - poslovni del prevzame mlajša generacija," nam je povedal ob končanju mandata predstojnika, ki ga ne bo nadaljeval. Dr. Pirtošek je sicer tudi eden izmed treh kandidatov za dekana Medicinske fakultete v Ljubljani - poleg njega kandidirata še prof. dr. Tadej Battelino in prof. dr. Igor Švab -. Za ta položaj pravi, da je ena lepših stvari, kjer v ozadju ni politike. »Kandidati smo trije, se mi zdi, da vsi zelo kakovostni, vsak s svojim profilom in jasno vizijo prodornega in lepega razvoja medicinske fakultete,« je povedal.

Odkriti demenco čim prej

Dr. Pirtošek je bil eden izmed govornikov, ki so predstavljali projekt ADAM za zgodnje odkrivanje demence. Strokovnjaki želijo demenco odkriti čim prej, saj tako lahko naredijo za bolnika največ. Projekt bo pod njegovim strokovnim vodstvom in KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana potekal od 8. maja do 7. julija 2017 v šestih slovenskih regijah. Ocenjujejo, da bo v projekt vključenih okoli 450 prebivalcev, starejših od 60 let.

Dr. Pirtoška smo povprašali še, kaj lahko za zgodnje odkrivanje demence v trenutnih razmerah storijo zdravniki iz primarnega zdravstvenega varstva. »Realistično gledano ne kaj dosti. Zavedamo se, da so zdravniki na primarni ravni preobremenjeni, saj je Slovenija na predzadnjem mestu glede števila bolnikov na posameznega zdravnika družinske medicine. Za večje premike bi bile potrebne sistemske in strateške spremembe, reorganizacija primarnega varstva, saj je starejšega bolnika nemogoče obravnavati v sedmih minutah, kolikor imajo na voljo družinski zdravniki, in morda tudi prek referenčnih ambulant,« je dejal.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Klinična praksa
Klinična praksa MS sestra: temelj zaupanja in razumevanja bolezni

»Bolniki si želijo pogostega komuniciranja z medicinsko sestro, specializirano za multiplo sklerozo, ker na tem temelji njihovo zaupanje,...

Klinična praksa
Klinična praksa »Ti je zdravnica danes popravila nogo?«

Vprašanje v naslovu Igorjev mlajši sin vsakokrat z brezmejnim otroškim optimizmom postavi očetu, ko se ta vrne s pregleda pri...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...