Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco

Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
  09.05.2017  |  13:10
Čas branja: 1 min
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek o svojih načrtih po končanem mandatu šefovanja na KO za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki pravi, da kar se tiče stroke in dela z bolniki, ostaja na Nevrološki kliniki. Z njim smo se na kratko pogovarjali na predstavitvi projekta ADAM za zgodnje odkrivanje demence, ki se je začel včeraj, 8. maja.

"Dobro je, da organizacijsko - poslovni del prevzame mlajša generacija," nam je povedal ob končanju mandata predstojnika, ki ga ne bo nadaljeval. Dr. Pirtošek je sicer tudi eden izmed treh kandidatov za dekana Medicinske fakultete v Ljubljani - poleg njega kandidirata še prof. dr. Tadej Battelino in prof. dr. Igor Švab -. Za ta položaj pravi, da je ena lepših stvari, kjer v ozadju ni politike. »Kandidati smo trije, se mi zdi, da vsi zelo kakovostni, vsak s svojim profilom in jasno vizijo prodornega in lepega razvoja medicinske fakultete,« je povedal.

Odkriti demenco čim prej

Dr. Pirtošek je bil eden izmed govornikov, ki so predstavljali projekt ADAM za zgodnje odkrivanje demence. Strokovnjaki želijo demenco odkriti čim prej, saj tako lahko naredijo za bolnika največ. Projekt bo pod njegovim strokovnim vodstvom in KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana potekal od 8. maja do 7. julija 2017 v šestih slovenskih regijah. Ocenjujejo, da bo v projekt vključenih okoli 450 prebivalcev, starejših od 60 let.

Dr. Pirtoška smo povprašali še, kaj lahko za zgodnje odkrivanje demence v trenutnih razmerah storijo zdravniki iz primarnega zdravstvenega varstva. »Realistično gledano ne kaj dosti. Zavedamo se, da so zdravniki na primarni ravni preobremenjeni, saj je Slovenija na predzadnjem mestu glede števila bolnikov na posameznega zdravnika družinske medicine. Za večje premike bi bile potrebne sistemske in strateške spremembe, reorganizacija primarnega varstva, saj je starejšega bolnika nemogoče obravnavati v sedmih minutah, kolikor imajo na voljo družinski zdravniki, in morda tudi prek referenčnih ambulant,« je dejal.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Kakovost življenja po hudi poškodbi je prav tako pomembna kot preživetje samo

Potrebno je troje: pritok denarja za vzdržnost zdravstvenega sistema, bazen etičnega in visokostrokovnega kadra ustrezno stimuliranih...

Klinična praksa
Klinična praksa Cilj je pridobiti klinične podatke in izkušnje zdravljenja z NOAK

Register zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK) v sekundarni preventivi ishemične možganske kapi je...

Tehnologija
Tehnologija Kako medicinski »veliki brat« že danes pomaga Slovencem pri zdravljenju

Milijoni evrov prihrankov, kakovost­nejše delovno okolje za zdravnike, bolj zdravi in zadovoljni pacienti... To in še mnogo več...

Klinična praksa
Klinična praksa Sakralna nevromodulacija tudi za slovenske bolnike

Slovenski bolniki nestrpno pričakujejo možnost zdravljenja fekalne inkontinence s sakralno nevromodulacijo (SNM). Za zdaj so lahko takega...

Novice
Novice Ni časa za odlašanje pri srčno-žilno ogroženih bolnikih, ukrepati je treba čim prej

»Ljudi s sladkorno boleznijo še vedno zdravimo po sekvenčnem pristopu, glikirani hemoglobin pa postopoma raste. To ni dobro za...