Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco

Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
Nekdanji predstojnik se bo še naprej ukvarjal z demenco
  09.05.2017  |  13:10
Čas branja: 1 min
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek o svojih načrtih po končanem mandatu šefovanja na KO za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki pravi, da kar se tiče stroke in dela z bolniki, ostaja na Nevrološki kliniki. Z njim smo se na kratko pogovarjali na predstavitvi projekta ADAM za zgodnje odkrivanje demence, ki se je začel včeraj, 8. maja.

"Dobro je, da organizacijsko - poslovni del prevzame mlajša generacija," nam je povedal ob končanju mandata predstojnika, ki ga ne bo nadaljeval. Dr. Pirtošek je sicer tudi eden izmed treh kandidatov za dekana Medicinske fakultete v Ljubljani - poleg njega kandidirata še prof. dr. Tadej Battelino in prof. dr. Igor Švab -. Za ta položaj pravi, da je ena lepših stvari, kjer v ozadju ni politike. »Kandidati smo trije, se mi zdi, da vsi zelo kakovostni, vsak s svojim profilom in jasno vizijo prodornega in lepega razvoja medicinske fakultete,« je povedal.

Odkriti demenco čim prej

Dr. Pirtošek je bil eden izmed govornikov, ki so predstavljali projekt ADAM za zgodnje odkrivanje demence. Strokovnjaki želijo demenco odkriti čim prej, saj tako lahko naredijo za bolnika največ. Projekt bo pod njegovim strokovnim vodstvom in KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana potekal od 8. maja do 7. julija 2017 v šestih slovenskih regijah. Ocenjujejo, da bo v projekt vključenih okoli 450 prebivalcev, starejših od 60 let.

Dr. Pirtoška smo povprašali še, kaj lahko za zgodnje odkrivanje demence v trenutnih razmerah storijo zdravniki iz primarnega zdravstvenega varstva. »Realistično gledano ne kaj dosti. Zavedamo se, da so zdravniki na primarni ravni preobremenjeni, saj je Slovenija na predzadnjem mestu glede števila bolnikov na posameznega zdravnika družinske medicine. Za večje premike bi bile potrebne sistemske in strateške spremembe, reorganizacija primarnega varstva, saj je starejšega bolnika nemogoče obravnavati v sedmih minutah, kolikor imajo na voljo družinski zdravniki, in morda tudi prek referenčnih ambulant,« je dejal.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Zdravstvena politika
Zdravstvena politika Direktorji bolnišnic pričakujejo težje poslovanje in zahtevajo boljše plačilo

Direktorji zaradi podpisa dogovora med vlado in sindikati pričakujejo še večje težave pri poslovanju javnih zdravstvenih zavodov....

Razno
Razno Ponosen na svoj evropski izvor ostaja predan nevroznanosti

Phillip Sharp, sicer Nobelov nagrajenec za soodkritje spajanja RNA, in Charles Weissmann, ki je odkril zdravilo proti hepatitisu C, sta...

Klinična praksa
Klinična praksa Zobne zalivke: bele ali sive?

V zadnjem času se pojavlja čedalje več vprašanj in polemik glede materialov v uporabi za zobne zalivke zaradi evropske uredbe o odpravi...

Klinična praksa
Klinična praksa Razred bioloških zdravil, zaviralcev citokina IL-23, je nov mejnik v zdravljenju psoriaze

V zadnjih letih smo videli nepredstavljiv napredek v zdravljenju psoriaze, z vsakim razredom biološ­kih zdravil smo dvignili meje....

Klinična praksa
Klinična praksa Bolnikovo zaupanje je zdravnikova odgovornost in nagrada

Eden izmed najpomembnejših vidikov pri zdravljenju bolnikov s shizofrenijo je poleg učinkovite in pravilno izbrane medikamentozne...

Novice
Novice Imunoterapija morda prehaja v prvo linijo tudi pri odzivnih bolnikih

Raziskava CheckMate-142 je pokazala visoko stopnjo odgovora na prvolinijsko zdravljenje s kombinacijo nivolumaba in ipilimumaba pri...

Slovenija
Slovenija Potencial olapariba v vzdrževalnem zdravljenju raka jajčnikov

Olaparib je pri bolnicah z novodiagnosticiranim, napredovalim, BRCA-mutiranim rakom jajčnikov zmanjšal tveganje za napredovanje bolezni...

Klinična praksa
Klinična praksa S trastuzumabom smo naredili zelo veliko. Smo lahko še boljši?

»Ne poznam zdravila, ki bi kdaj med onkologi povzročilo tolikšen čustveni naboj in navdušenje, kot ga je objava rezultatov...