Komentar

Medicina, frizerji in deklica s stetoskopom

Medicina, frizerji in deklica s stetoskopom
Medicina, frizerji in deklica s stetoskopom
  29.06.2017  |  22:00
Čas branja: 3 min

Ob koncu gimnazije prideš do točke, ko se natančno pogovoriš sam s seboj in si izbereš fakulteto po lastni meri. Izbrala sem študij medicine. Menila sem, da mi bo velik izziv, da bom deležna poglobljenega znanja in da bodo dejstva, o katerih se bom učila, temeljila na logiki telesa in dogajanja v njem v času zdravja in bolezni. Pomemben dejavnik odločitve je bil tudi, da je znanje, pridobljeno na medicini, univerzalno in velja povsod. Nikoli med študijem o prihodnjem poklicu nisem razmišljala, da bom z njim postala poznana oseba in bodo ljudje v trgovini gledali, kaj dajem v nakupovalni voziček.

Pregled izpuščaja na ekološkem otokuPo končanem študiju in pripravništvu sem se zaposlila v bližnjem zdravstvenem domu. Delo me je navdušilo, zato sem izbrala specializacijo iz družinske medicine. V domači vasi imam še vedno status tiste male deklice, ki je bosa hodila v lokalno trgovino po sladoled in se igrala s sosedovimi otroki. V kraju moje službe pa me ljudje na ulici prepoznavajo predvsem kot »dohtarco«, kar je občasno prav zanimivo, včasih pa tudi zoprno.

Tako sem od konca študija v naši dolini zamenjala že štiri frizerje. Moj prihod v salon so frizerke izkoristile za raznorazne zdravniške nasvete: »Ko ste ravno pri nas, bi vam pa pokazala še moje znamenje, ki se spreminja ...«, »Na telefonu imam fotografijo hčerkinega kolena ...«, »Kaj menite o tem, kar piše v tejle novi reviji ...«, »A mislite, da ima ta pevka popravljene prsi, vi boste že znali oceniti«.

Moj čas pri frizerju je moj prosti čas. Čeprav si po poklicu zdravnik, to še ne pomeni, da si v lasti vseh. Si predstavljate, da pridem na hišni obisk k staršem od teh gospa, pregledam svojca zaradi na primer dihalne stiske in nato z gospo frizerko razdrem še kakšno o moji novi pričeski? Tako mimogrede.

Pred meseci sem tovorila polne roke na ekološki otok. V eni kup papirja, v drugi vedro steklenic. Prispem in mečem smeti v smetnjake, k meni pa pristopi soseda. Dvigne majico in reče: »Daj mi poglej tale izpuščaj, a misliš, da je od klopa?« Zmrznem za nekaj trenutkov in nato povem svoje mnenje.

Kadar sem spočita, imam visoko toleranco. Včasih pa pridem iz službe po 24 urah in bi rada samo uživala na pohodu vrtčevske skupine sina skupaj s starši. Pa me kakšna mama začne spraševati o bolniškem listu ali kakšni drugi administrativni zadevi. Takrat pa povem, da bom prva pri življenjsko ogroženem človeku kadarkoli, o administraciji pa se ne mislim pogovarjati niti trenutek. Najbrž mislijo, da sem arogantna, vzvišena, a vsaka stvar ima svojo mejo.

Ni lepšega občutka kot pomoč sočloveku

Ni lepšega občutka, kot da znaš in zmoreš pomagati sočloveku. Eden takšnih trenutkov, ki ga bom vedno pomnila, je bil, ko sem v prometni nesreči pomagala kot mimoidoča. Z možem sva na ljubljanski ulici naletela na prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Odšla sem na pomoč. V zadnjem avtu je bilo veliko vreščanja in joka. V prvem avtu, ki je bil s sprednjim delom udarjen še v obcestno svetilko, pa tišina. Gospa je negibna visela čez varovalni pas in ni dihala. Želela sem odpreti njej najbližja vrata, pa so bila zaradi poškodbe zataknjena. Okrog vozil se je nabrala množica ljudi. Nekaj zijal mi je reklo, naj se je nikar ne dotikam, da ne bo kaj narobe, in da bodo reševalci prispeli čez nekaj minut. Pri možganih, kadar so brez kisika, šteje vsaka minuta. V avto mi je uspelo priti pri zadnjih vratih. Z veliko pazljivostjo sem ji odprla dihalno pot, zadržala hrbtenico v nevtralnem položaju. Nikoli ne bom pozabila, kako je kot otroček ob rojstvu globoko vdihnila, ko ji mehka tkiva niso več zapirala dihalne poti. Ob takšnih in podobnih trenutkih so poplačane vse ure, ko smo dneve in noči sedeli za mizo in študirali iz knjig, ki so bile pretežke, da bi jih prenašali naokrog. Podatki, ki sem si jih morala med študijem zapomniti, mi niso bili odveč, ker so bili logični. Zdelo se mi je, da nikoli ne znam dovolj. Znanje in veščine lahko vedno uporabiš pri delu v dobro ljudi.

Morda medicinci, zdravniki delujemo arogantni na kakšni zabavi, ko se ne želimo pogovarjati o vseh spremembicah, ki jih nekateri zaznajo na svojem telesu. Hej, imamo veliko več zanimanj kot le svoj poklic. Imamo družine. Veliko jih je odličnih glasbenikov, likovnikov, športnikov. Smo zavzeti bralci, svet nas zanima v vseh dimenzijah. Ni potrebe, da se pogovori z nami vrtijo samo okoli hemoroidov, krčnih žil in raznoraznih bolečin.

Pred časom sem slišala tole šalo z zrnom resnice: Na obletnici mature nekega gimnazijskega razreda je bil tudi zdravnik. Nekdanji sošolci so se drenjali okoli njega in ga spraševali po različnih zdravniških nasvetih. Nekaj časa jim je stoično odgovarjal, nato pa je imel vsega dovolj in je prisedel k sošolcu, ki je med tem v miru pojedel večerjo. Bil je odvetnik. Vprašal ga je, kako to, da on nima težav z nadlegovanjem o pravniških nasvetih. Odvetnik se je obrisal okrog ust: »Stvar je povsem preprosta. Vsak nasvet zaračunam.« Zdravnik se je zamislil, naslednji dan pa po pošti prejel račun za odvetniški nasvet.

Nina Pokorn je novopečena specialistka družinske medicine.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa (intervju) Veseli me, da končno prihajajo mlajši specializanti

V psihiatriji ima zdravnik odlično priložnost videti in spoznati, kaj mu manjka. Če si je pripravljen dovoliti, da v življenju sprejme...

Novice
Novice V zdravljenje stadija III raka pljuč prihaja novo zdravilo

Evropska agencija za zdravila (EMA) je pred nekaj dnevi odobrila zdravilo durvalumab – monoklonsko protitelo z vezavo na PD-L1 – za...

Klinična praksa
Klinična praksa Je zdravljenje z antidepresivi lahko ogrožajoče?

»V klinični praksi se pri zdravljenju depresije pogosto spopadamo s težavo, ki izvira iz osebnega prepričanja, da zdravljenje z...

Zdravstvena politika
Zdravstvena politika ZZZS stiska farmacijo

Cilj so prihranki, ki omogočajo uvajanje novih dragih in učinkovitih zdravil v breme zdravstvenega zavarovanja.

Klinična praksa
Klinična praksa Obravnava osteoporoze v Sloveniji sledi tudi novim strokovnim usmeritvam

Na letošnjem kongresu ASBMR (American Society for Bone and Mineral Research) so bile sprejete usmeritve za sekundarno preventivo zlomov,...

Klinična praksa
Klinična praksa Ob luskavici se lahko razvijejo tudi vnetni revmatizmi

Luskavica je več kot le kronična bolezen kože – posredno lahko močno vpliva tudi na druge sisteme v telesu, pogosto se ob njej...

Klinična praksa
Klinična praksa Koliko nesreč je posledica predolgih in preštevilnih prebedenih noči?

Najpogostejši razlogi za neujemanje notranje cirkadiane ure z zunanjo so prebedena noč, premik ure in polet prek več časovnih pasov....

Klinična praksa
Klinična praksa Kako naj se zdravnik pripravi na nočno delo za čim manj negativnih posledic

Zdravnik, ki spi manj kot pet ur, bo manj učinkovit, bolj razdražljiv, hitreje se bo razburil, manj se bo zanimal za bolnike in lahko bo...