Komentar

Gospa ministrica, potrpežljivo, prosim!

Gospa ministrica, potrpežljivo, prosim!
Gospa ministrica, potrpežljivo, prosim!
  27.06.2017  |  15:16   3
Čas branja: 5 min

Te dni smo priča razburkanemu stanju v naših bolnišnicah. Dogajanje na Pediatrični kliniki Ljubljana, združitve Bolnišnice Topolšica in Splošne bolnišnice Celje ter Porodnišnice Kranj in Splošne bolnišnice Jesenice ves čas odmevajo v medijih. A to so le zgodbe, ki prikrivajo resnično težavo, (pre)hitro in nespametno sprejemanje zakonov.

Težav v zdravstvu je več. Na prvem mestu so nevzdržne razmere na vseh segmentih zdravstvene službe. Diagnos­ticiramo vse več bolezni, populacija je starejša, zato je čedalje več bolnikov in čedalje manj osebja, ki je zanje sposobno skrbeti. Bolniki so nepokretni, a tudi vse bolj zahtevni. Namesto da bi zaposlovali več negovalnega kadra, je denarja za to vedno premalo. Tako se kopičijo nadure, sestre pa čedalje težje prenašajo vse obremenitve.

Na drugi strani je premalo zdravnikov, ki bi lahko kakovostno obravnavali bolnike. V svojih ambulantah obravnavajo preveč pacientov in nič čudnega ni, da bolniki odhajajo nezadovoljni, ker jim ne moremo prisluhniti. Ko mi sestra pove, da zunaj čaka še deset pacientov, sem vedno razpeta med tem, da bolniku pred sabo prisluhnem ali kar najhitreje obravnavam preostale. Nekateri med njimi na pregled v internistični prvi pomoči čakajo več ur ter nato še nekaj teh na izvide preiskav. Obravnava bolnika v urgentni službi zahteva vsaj pol ure časa, bolnikov pa je lahko že ob nastopu službe od 30 do 50. V službah je premalo administrativnega osebja in izvide pogosto tipkamo tudi sami, kar dodatno jemlje dragoceni čas. V specialistični ambulanti imamo časa manj, hkrati pa obravnavamo bolnike še na oddelku, zato se jim včasih še težje posvetimo. Tako smo ves čas razpeti med več delovišči.

Seveda razumem nezadovoljstvo bolnika, ki me, čeprav na obravnavo čaka že uro in pol, vidi, kako hitim iz ambulante, in ne ve, kdaj pridem nazaj. Tu so še sistemske težave, povečevanje birokratskega dela, ekonomika zdravstva, ki visi nad nami, utrujenost zaradi preobremenjenosti in nerazumevanje vodstva ter osebja med seboj.

Duh racionalizacije in nepremišljenost ukrepov

A kljub večplastni težavi ali pa prav zaradi te so ukrepi sedanje ministrice skrajno neprimerni. Pravzaprav svetlobna leta za časom. Najbrž bi pred volitvami rada pokazala, da so na ministrstvu za zdravje nekaj spremenili, a s hitrim sprejemanjem sprememb se lahko položaj le še poslabša.

Ker delam v Bolnišnici Topolšica, položaj spremljam od blizu. V duhu racionalizacije zdravstva bi radi združili bolnišnice in ker je naša bolnišnica majhna, ima pa veliko dolgov, je idealna za združitev z večjo bolnišnico. Dolgovi so nastali izključno med potrebno obnovo, zato se ves čas porajata vprašanji, zakaj ministrstvo ni ukrepalo prej in zakaj ne sanirajo dolga, bolnišnico, ki obnovljena posluje dobro, pa pustijo samostojno. V združitev drvimo brez načrtov, ministrstvo pa je vodstvu bolnišnic namenilo le 14 dni za dogovor o skupnem delu; 14 dni za določitev usode marsikaterega zaposlenega. Za bolnike združitev ne bi prinesla nič dobrega, saj bi se najverjetneje zmanjšalo število postelj za akutne bolnike, hkrati pa bi se nekaj ambulantnega dela preneslo v oddaljeno mesto, kjer so čakalne dobe že tako dolge. Se to sliši kot racionalizacija?

Čeprav me ihtavost ministrstva prizadene, pa je to kljub temu manjši del neumnosti, ki jih počne. S hitrim sprejemanjem Zakona o zdravniški službi želi prevzeti več nadzora nad opravljanjem pripravništva in specializacij. Onemogoča popolnoma svobodno izbiro specializacij, odločanje o začetku nastopa službe in onemogoča menjanje specia­lizacij. Morda se laiku zdijo spremembe logične, a ko pogledamo z drugega zornega kota, ugotovimo, da zdravnika postavlja v slabši položaj v primerjavi z denimo pravniki ali drugimi javnimi delavci. Si predstavljate, da zdravnik sredi specializacije ugotovi, da specializacija ni zanj, in je ne more zamenjati? Ostane: nezadovoljen zdravnik, selitev v tujino oziroma zamenjava poklica.

Odlični pogoji za zdravnike. In bolnike

Čeprav je biti zdravnik neskončno lepo, pa je ravno toliko težko. Ves čas si v stiku z bolnimi, prestrašenimi in nezadovoljnimi ljudmi. Pomislite na svojega moža ali ženo, otroka ali starše, ko so bolni. Navadno so zahtevni, jamrajoči, vse jim je odveč. Taki so pogosto tudi naši bolniki. Poleg tega bi nam, ker so končno prišli do specialista, povedali čisto vse svoje težave. Od ortopedskih do nevroloških, čeprav so pri internistu. Navadno imamo veliko mero potrpežljivosti, saj resnično želimo pomagati. A po petem dežurstvu v mesecu, bolnem otroku doma in treh bolniških odsotnostih kolegov včasih preprosto ne zmoremo več. Poleg tega se danes poudarjajo le napake v medicini, zato ljudje hitijo k alternativnim zdravilcem. Tam so pripravljeni plačevati, pri nas pa so le takrat, ko se zgodijo zapleti. S tem se na zdravstvo dodatno meče slaba luč. Farmacijo in zdravnike krivijo za naraščanje bolezni v naši dobi, nihče pa se ne spomni na to, da se je življenjska doba pomembno podaljšala, da je diagnostika precej boljša in da imamo široke možnosti zdravljenja za bolezni, ki so bile včasih smrtne v nekaj mesecih.

Ker pa je zdravje naše največje bogastvo in bolni ne zmoremo biti funkcionalni državljani, bi morala biti prednostna naloga našega ministrstva ustvariti ne le dobrih, ampak odlične razmere za zdravnike. Morda se sliši elitistično, a vendar si zase in svoje najbližje želim, da nas zdravijo motivirani, spočiti in zadovoljni zdravniki. Poglejmo drugače: ministrstvo bi dalo poudarek na večanju zaposlovanja, storitve bi bile dobro plačane, število zaposlenih bi bilo zadostno. Imeli bi možnost učenja, zdravniki bi bili predani mentorji, ves čas bi si želeli doseči več in bi iskali možnosti zdravljenja. Za raziskovanje bi imeli dejansko čas in s tem bi prispevali k dobrobiti človeštva. Žal živimo v dobi, v kateri smo ocenjeni s številkami, ki jih mesečno dobimo na tekoči račun, a vendar menim, da si zdravnik zasluži plačo, s katero lahko preživlja družino. Ob dobrih pogojih bodo mladi želeli postati zdravniki, v študij bodo pripravljeni vložiti več dela in časa, mi pa bomo izbirali med resničnimi strokovnjaki.

Prisluhnite tudi mladim

In ker na mladih svet stoji, bi naše ministrstvo moralo prisluhniti tudi njim. Moralo bi imeti posluh za prihodnje zdravnike in mlade specialiste. Naša, tako imenovana generacija Y je drugačna. V iskanju smisla v življenju želimo več. Nismo zadovoljni le s službo, iščemo delo, ki nam bo ponujalo osebne izzive, kjer bomo lahko kreativni. Ne želimo biti predolgo na enem mestu, pripravljeni smo se seliti. Hočemo pozitivne odnose in v življenju ne želimo imeti le službe. Če želi država v korak s časom, bo morala nujno prisluhniti mladim, saj se bo sicer za poklic zdravnika odločilo čedalje manj mladih. Kar pa bi bila velika škoda, saj je to neizmerno lep poklic.

Zato vas prosim, gospa ministrica, ne bodite nespametni! Dovolj imamo sistemskih nepravilnosti, ki nam grenijo poklic. Sprememb ne uvajajte čez noč in pri svojem delu nujno prisluhnite nam, mladim, in ne samo starejšim kolegom, ki imajo pred sabo le še nekaj let službe. Mi bomo namreč delali v prihodnjih desetletjih in dovolj imamo ponižujočega in pokroviteljskega odnosa. Smo samozavestni in sposobni ter željni pozitivnih sprememb. Želimo enakopraven položaj z drugimi poklici, in ne sužnjelastniškega sistema države. Ne želimo namreč zdravstva, primerljivega tistemu v tretjem svetu, temveč si želimo novo, boljše zdravstvo, v katerem bomo radi delali zdravniki, zadovoljni pa bodo tudi bolniki.

Ajda Urbas, dr. med., je zaposlena v Bolnišnici Topolšica.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa (intervju) Veseli me, da končno prihajajo mlajši specializanti

V psihiatriji ima zdravnik odlično priložnost videti in spoznati, kaj mu manjka. Če si je pripravljen dovoliti, da v življenju sprejme...

Novice
Novice V zdravljenje stadija III raka pljuč prihaja novo zdravilo

Evropska agencija za zdravila (EMA) je pred nekaj dnevi odobrila zdravilo durvalumab – monoklonsko protitelo z vezavo na PD-L1 – za...

Klinična praksa
Klinična praksa Je zdravljenje z antidepresivi lahko ogrožajoče?

»V klinični praksi se pri zdravljenju depresije pogosto spopadamo s težavo, ki izvira iz osebnega prepričanja, da zdravljenje z...

Zdravstvena politika
Zdravstvena politika ZZZS stiska farmacijo

Cilj so prihranki, ki omogočajo uvajanje novih dragih in učinkovitih zdravil v breme zdravstvenega zavarovanja.

Klinična praksa
Klinična praksa Obravnava osteoporoze v Sloveniji sledi tudi novim strokovnim usmeritvam

Na letošnjem kongresu ASBMR (American Society for Bone and Mineral Research) so bile sprejete usmeritve za sekundarno preventivo zlomov,...

Klinična praksa
Klinična praksa Ob luskavici se lahko razvijejo tudi vnetni revmatizmi

Luskavica je več kot le kronična bolezen kože – posredno lahko močno vpliva tudi na druge sisteme v telesu, pogosto se ob njej...

Klinična praksa
Klinična praksa Koliko nesreč je posledica predolgih in preštevilnih prebedenih noči?

Najpogostejši razlogi za neujemanje notranje cirkadiane ure z zunanjo so prebedena noč, premik ure in polet prek več časovnih pasov....

Klinična praksa
Klinična praksa Kako naj se zdravnik pripravi na nočno delo za čim manj negativnih posledic

Zdravnik, ki spi manj kot pet ur, bo manj učinkovit, bolj razdražljiv, hitreje se bo razburil, manj se bo zanimal za bolnike in lahko bo...