Se lahko naše eZdravje kaj nauči od Indije, kjer upokojeni zdravniki s tabličnimi računalniki zbirajo podatke o populaciji?

Se lahko naše eZdravje kaj nauči od Indije, kjer upokojeni zdravniki s tabličnimi računalniki zbirajo podatke o populaciji?
Se lahko naše eZdravje kaj nauči od Indije, kjer upokojeni zdravniki s tabličnimi računalniki zbirajo podatke o populaciji?
  17.07.2017  |  21:25
Čas branja: 8 min
Informatizacija zdravstva poteka počasi in z veliko slabe volje. Tudi ko rešitve že imamo, te pogosto ne delujejo. Pri eNaročanju v Sloveniji zdravniki, s katerimi smo v stiku, pravijo, da gre za slabo informacijsko rešitev. Imamo portal za paciente zVem, a če izvajalci ne pošiljajo dokumentov v interoperabilno hrbtenico, na njem bolniki ne morejo najti svojih izvidov. Bolj razvita in večja je država, več je birokratizacije in težav pri informatizaciji. Lahko navdih iščemo v državah v razvoju?

To je bilo glavno vprašanje kratkega pogovora med nekdanjim zdravstvenim ministrom Dorjanom Marušičem, sekretarko z ministrstva za zdravje Katarino Kralj in neodvisnim svetovalcem za eZdravje, nekdanjim vodjo za informatiko na hrvaškem zavodu za zdravstveno zavarovanje HZZO, Pezom Ozrenom na INFUSE Digital Health Networking Eventu v maju. Prednost slabše razvitih držav je na več področjih v tem, da morajo vsak sistem graditi na novo, ker nimajo vzpostavljenih infrastruktur na nacionalni ravni. To pa pomeni, da lažje vpeljejo nove tehnologije, nove oblike delovanja, ker ni starih, ki bi jih bilo treba odpraviti.

Povod za debato na majskem dogodku je bila nedavna reportaža Medicine danes iz Indije, v kateri smo predstavili pilotni projekt regionalne vlade New Delhija v Indiji, s katerim so za razbremenitev bolnišnic in izboljšanje dostopa do zdravstva za revne poskusno uvedli majhne družinske ambulante v soseskah. V njih delajo upokojeni zdravniki, ki podatke o bolnikih, predpisovanje zdravil in naročanje preiskav beležijo v tablične računalnike. O tem smo aprila objavili reportažo, zdaj objavljamo še videoreportažo.

"Ne morem sicer reči, da lahko ta njihov primer dobre prakse kopiramo in apliciramo v našem okolju, enako velja obrnjeno za kakšen naš primer. Mislim pa, da je navdihujoče, kako lahko tehnologija zapolni manko med ekonomskim razvojem in težavami, ki jih ima zdravstvo Indije. Pri razvoju rešitev, kot so tablice in spletne aplikacije, se je zgodil izjemen napredek. Vsi se lahko učimo iz tega primera. Zanimivo je, da so pilotni program uvedli v stotih klinikah, kar je, če bi želeli model prenašati na naše države, obširna mreža zdravstvenih izvajalcev," je videoreportažo komentiral Pezo Ozren.

Projekt je za zdaj piloten, pri izvajanju se pojavljajo klasične tehnične težave, kot sta okvara instrumentov in občasno nedelovanje sistema. A poanta primera ni v tem, da bi vse moralo delovati brezhibno, temveč v tem, da je bil del politike v Indiji, kjer izjemno malo vlagajo v zdravstvo, sposoben konsenza in odločitve za praktičen projekt digitalizacije zdravstva z računalniškimi orodji, ki so danes vse širše dostopna, to so tablični računalniki in pametni telefoni.

Kje smo trenutno z eZdravjem?

Tako Slovenija kot Hrvaška sta uspešno uvedli in uporabljata eRecepte. Ti se predpisujejo v več kot 95 odstotkih. Več težav je pri eNapotnicah in eNaročanju. Na Hrvaškem je po zagotovilih HZZO eNaročanje v celoti delujoče na primarni ravni. Kot pravi Ozren, je to politično korekten odgovor, v praksi pa je izvedba slaba. Težava v tem, da na sekundarni ravni večina bolnišnic nima ustrezno prilagojenega informacijskega sistema.

"Ko družinski zdravnik napiše elektronsko napotnico, se ta generira v centralnem informacijskem sistemu (CEZIH). Na sekundarni ravni potem bolnišnice brez urejenega informacijskega sistema teh napotnic ne morejo prevzeti. Po zadnjih podatkih je dejansko prevzetih le okoli 30 odstotkov eNapotnic. Brez eNapotnice ni mogoče generirati elektronskega izvida in tako zgolj okoli 15 odstotkov elektronskih izvidov dejansko pride v centralni sistem. Težava je organizacijska in dokler ne bo nacionalnega načrta z roki, do kdaj morajo bolnišnice uvesti eNapotnice, informatika ne bo mogla pomagati. V zadnjem letu in pol so se zamenjali trije zdravstveni ministri, kar dodatno upočasnjuje uresničitev strateških načrtov na ravni informatizacije," komentira Ozren.

In čakalne dobe?

Kot pravijo na HZZO, se na Hrvaškem (kot v Sloveniji) pojavljajo enake težave, vezane na pridobivanje razpoložljivih terminov za diagnostične terapevtske postopke, eden izmed razlogov za težave je pomanjkanje specialistov in opreme za preiskave. Zaradi neprihajanja bolnikov na postopke so bili uvedeni SMS-opomniki. Kot je pred nedavnim poročal Jutarnji list, je na Hrvaškem okoli čakalnih dob neznanska zmeda: bolnik dobi drugačno informacijo o čakalni dobi, če pogleda na splet, stran bolnišnice ali pokliče v bolnišnico. V Sloveniji so elektronske napotnice uvedene, vendar je trenutno elektronsko naročanje mogoče na zelo omejen obseg storitev. Izziv je tudi eNaročanje: nekateri zdravstveni domovi so uvedli informacijske točke, kjer namesto zdravnika ali sestre bolniku pri naročanju pomaga nekdo tretji. Marsikje pa to še vedno pade na zdravnike.

ePosvet in portal za paciente

Od novembra 2016 Splošna bolnišnica Jesenice (v nadaljevanju SB Jesenice) in splošne družinske ambulante, ki delujejo v okviru Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG), izvajajo pilotni projekt skrajševanja čakalnih dob ePosvet. To pomeni, da se lahko v času trajanja projekta družinski zdravniki elektronsko posvetujejo s specialisti v SB Jesenice. A kot iz dozdajšnjih izkušenj pravi družinska zdravnica Tanja Leskovar, ePosveta večkrat ni mogoče poslati, odgovori specialistov niso dani v dogovorjenih rokih, družinski zdravniki tudi niso obveščeni, kdaj je izvid viden v interoperabilni hrbtenici.

Obstaja tudi portal zVem, kjer naj bi bolnik dostopal do svojih podatkov, odpustnih pisem, napotnic, receptov. Kot je zapisano, portal predvsem obstaja, v praksi pa v njem ne bo podatkov, če izvajalci zdravstvenih dejavnosti v interoperabilno hrbtenico ne bodo pošiljali dokumentov. Portal smo pogledali na primeru kronične bolnice, ki želi ostati neimenovana. V njenem povzetku podatkov o pacientu denimo ni zapisana niti redna terapija, ki jo jemlje že deset let. V bazi ni pregleda, na katerega je naročena konec avgusta, ali posega, ki ga je imela pred kratkim, junija. Manjkajo skratka praktično vsi podatki. Kot pravi, je precej boljši portal ZZZS, na katerem lahko bolniki vidijo vse preglede in recepte, ki jih je plačal ZZZS, navedene so tudi cene, ki jih je ZZZS plačal za storitve ali zdravila. Izdatki so prikazani po letih od leta 2013.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki vodi projekt eZdravje, pojasnjujejo, da so v sedanjem, uvajalnem obdobju "povzetki pri mnogih pacientih res pomanjkljivi, saj številni izvajalci podatkov še ne zagotavljajo. S širitvijo uporabe se bo kakovost in celovitost podatkov izboljševala, s tem pa bo tudi povzetek upravičil svoj namen." Predvideno je, da se bo nabor podatkov postopoma razširil na vseh ravneh zdravstvene obravnave, ni pa predvideno, da bi se podatki prenašali za nazaj oziroma, da bi se kopirali podatki iz obstoječih zdravstvenih kartonov.

"NIJZ promovira uporabo Centralnega registra podatkov o pacientih, /.../ nima pa vpliva na delovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti oziroma na informacijske sisteme, ki jih le-ti uporabljajo. Dejstvo je, da morajo izvajalci vložiti določen napor in sredstva za povezavo z eZdravjem, kar vključuje materialne vire, prilagoditve delovnih procesov ter usposabljanje zaposlenih," še odgovarjajo z nacionalnega inštituta.

Kaj lahko pričakujemo v praksi?

"Sem kardiolog, podpornik digitalizacije in iz izkušenj lahko rečem, da ji bolniki ne nasprotujejo, če jim olajšuje življenje. Ko potuješ, prideš na letališče s potnim listom in to je vse, kar potrebuješ. Kje je v primerjavi z bančništvom in potovanji takšna razlika, da spremembe ne morejo biti hitrejše?" je vprašanje na majskem dogodku INFUSE postavil Dorjan Marušič.

Ena izmed ovir je vsekakor razvitost in zakonodaja, ki v prvi vrsti gleda na varnost in zaščito pacientovih podatkov. Tako sicer na podlagi primera iz Indije lahko vidimo, da je marsikaj mogoče, ker teh kulturnih in birokratskih ovir ni: vsak bolnik je pregledan v čakalnici, pred vsemi drugimi bolniki. Zasebnosti in varovanja podatkov pač ni in v tamkajšnjem kontekstu tega niti nihče ne pričakuje. A kot pravi Ozren, je pri nas drugače. "Kot bolnik nimam težav z deljenjem osebnih podatkov s specialisti, ki me obravnavajo. Tudi nimam zadržkov pred tem, da dam podatke na Googlove aplikacije. Če pa sem na funkciji odgovornega za zdravstvo na ravni države, kar sem bil zadnja tri leta, potem je zgodba povsem drugačna. Moje glavno vodilo bo varovanje vaših podatkov kot pacienta in v to varovanje bom vložil veliko truda. Če v zdravstvu pride do uhajanja podatkov, je situacija drugačna, bolj občutljiva kot v bančništvu, kar posledično zahteva več previdnosti."

Slovenija je trenutno tudi brez strategije za razvoj eZdravja, kot je v nedavnem intervjuju dejal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. prof. dr. Ivan Eržen, naj bi bil osnutek te pripravljen do konca leta.

Tjaša Zajc je samostojna publicistka s področja razvoja tehnologij v zdravstvu. Trenutno je v družbi Marand odgovorna za poslovni razvoj mreže OPENeP. Je tudi avtorica podkasta Medicine Today on Digital Health.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
S kavča na tekmo: kako naj pretečem desetko in polmaraton?

Nasveti iz prve roke, od tekaškega trenerja in legende ter podjetnice in gospodarstvenika, ki ne najdeta izgovora, zakaj ne bi tekla. Brez...

Medicina in družba
Medicina in družba Pa saj vendar nima nič na sebi!

»Pa saj vendar cesar nima nič na sebi,« te dni govori peščica prebivalstva, večina pa še vedno molči. Je možno, da verjamejo v...

Klinična praksa
Klinična praksa (intervju) Družinsko medicino moramo narediti prijetno za mlade

Delo družinskih zdravnikov je vsako leto težje, zahteve pacientov in stroke se povečujejo, obremenjeni so z administracijo, ki vzame...

Klinična praksa
Klinična praksa Zboli človek, ne telo ali psiha. Zdravniki, raziščimo obe vrsti težav

»Ločevanje na telesne in psihične bolezni je preživeto. Vsaj v celostnem razmišljanju ob bolniku ju moramo znati videti skupaj in v...

Medicina in družba
Medicina in družba Umetna inteligenca interpretira rezultate krvnih preiskav

Slovenski zdravniki že imajo možnost uporabiti znanje algoritma strojnega učenja, ki ga je razvilo švicarsko podjetje s slovenskimi...

Novice
Novice Varnejše zmanjšanje tveganja bolnišničnih okužb z naravnimi biocidi

Zanimivo raziskovalno izhodišče si je zastavila dijakinja II. gimnazije Maribor Ana Brence, ki je protimikrobno učinkovitost triklosana...