Namesto zamenjave sklepa zdravljenje z matičnimi celicami?

Namesto zamenjave sklepa zdravljenje z matičnimi celicami?
Namesto zamenjave sklepa zdravljenje z matičnimi celicami?
  05.07.2017  |  17:07
Čas branja: 2 min
Osteoartroza, obraba kolenskih sklepov, se trenutno zdravi z različnimi terapijami, kot so s trombociti bogata plazma, hialuronska kislina in steroidi, najbolj invaziven poseg je zamenjava sklepa z umetnim. Nove obete pa kažejo matične celice, ki so v vezivni membrani okoli sklepov.

Že dolgo je znano, da se matične celice pri odraslih nahajajo tudi v sinovijski ovojnici, tanki vezivni membrani, ki obdaja naše sklepe. Ekipa znanstvenikov z univerze v Aberdeenu v Združenem kraljestvu, članica katere je bila tudi slovenska raziskovalka asist. dr. Janja Zupan, asistentka na Katedri za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, pa je na tem območju identificirala novo populacijo matičnih celic s sposobnostjo regeneracije hrustanca in celo tvorbe kolenskega sklepa na novo.

Kaj delajo matične celice in kakšne sposobnosti imajo?

Matične celice so zelo heterogena skupina celic z izjemno sposobnostjo regeneracije. Pri nas, pojasnjuje asist. dr. Zupanova, se matične celice uporabljajo za zdravljenje poškodb hrustanca, in sicer se uporabljajo matične celice iz kostnega mozga in maščobnega tkiva, ker so najbolj raziskane in predvsem razmeroma lahko dostopne. "Te celice bolnikom najprej odvzamemo iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva in jih nato implantiramo na poškodovano mesto, denimo v kolenski sklep."

Kaj je novega pri zadnji raziskavi?

Znano je, da so matične celice s sposobnostjo regeneracije hrustanca v sinovijski ovojnici drugačne od že znanih populacij, odkritih prej. "Najprej bi bilo treba to znanje prenesti na človeka, torej najti način, kako jih identificirati pri človeku, nato pa najti način, da bi jih stimulirali, da bi popravile poškodovani hrustanec," pravi asist. dr. Zupanova.

Pri zadnji raziskavi je bilo na miših dokazano, da je s stimulacijo matičnih celic iz sinovijske ovojnice mogoče stimulirati, da popravijo poškodovan hrustanec. Izziv pri prenosu ugotovitev na človeka je, da je sinovijska ovojnica nujna za normalno delovanje sklepa, zato bi jo težje "odvzeli" posamezniku za namen ekstrakcije želene podskupine matičnih celic. Morali bi najti druge načine za izolacijo te populacije, potencialno tudi od drugih darovalcev pri denimo zamenjavi sklepa, post mortem in podobno, razmišlja asist. dr. Zupanova.

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra v klinični praksi matične celice uporabljajo v primeru sodelovanja v kliničnih raziskavah. Kot pravi ortoped doc. dr. Rihard Trebše, terapije z matičnimi celicami imajo potencial, ki pa zahteva še precej raziskovanja pred redno vključitvijo v klinično prakso.

Kompleksnost artroze

"Težava artroze, obrabe sklepa, ni v samih celicah, temveč v obrabi hrustanca, ki je visoko diferencirano tkivo s tridimenzionalno arhitekturo. Hrustančna celica je samo ena izmed mnogih. Tudi če se lahko naučimo izdelovati kakovostne hrustančne celice iz matičnih celic, nismo še niti blizu izdelovanju hrustanca kot takega," odgovarja doc. dr. Trebše na vprašanje, kakšen je potencial nove populacije matičnih celic iz sinovijske ovojnice v primerjavi z uveljavljenimi zdravljenji. Kot pravi: "Verjetno bodo celice precej hitreje uporabne v izdelovanju manj zahtevnega ušesnega ali nosnega hrustanca, ki drži samo obliko organa in ne nosi teže. Nimam upanja, da bodo matične celice ob obrabi v prihodnjem desetletju kakorkoli nadomestile tradicionalna zdravljenja. Morda pa je določen manjši napredek mogoče pričakovati."

Možnosti

Raziskovalci upajo, da so z ugotovitvami večletnega raziskovanja korak bližje k uresničevanju svojega končnega cilja – najti novo metodo zdravljenja že v zgodnji fazi in morda tudi preprečiti razvoj osteoartroze. Do vidnejših učinkov pri ljudeh bo sicer treba počakati še kar nekaj časa. Kot pojasnjuje Zupanova, sta naslednja koraka nadaljnje raziskovanje mehanizmov delovanja teh celic in iskanje poti, kako te celice identificirati pri ljudeh.

Prvo bodo raziskovali na univerzi v Aberdeenu, drugo, potencialni prenos ugotovitev na človeka, identifikacijo celic pri človeku in iskanje poti, kako te matične celice stimulirati v smeri regeneracije tkiva, pa v Ljubljani.

Tjaša Zajc je samostojna publicistka s področja razvoja tehnologij v zdravstvu. Trenutno je v družbi Marand odgovorna za poslovni razvoj mreže OPENeP. Je tudi avtorica podkasta Medicine Today on Digital Health.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa (intervju) Pacientom je treba povedati resnico. Brez olepševanja

Klinik in večni raziskovalec se je uradno, kar malo prisilno, priznava, upokojil pred dobrimi štirimi leti. A kar si, ostaneš. Še vedno...

Razno
Razno Zobozdravnik, ki je na vrhu sveta spet našel užitek v delovni rutini

Zobozdravnik Tomaž Rotar ima v Radovljici dve ločeni ordinaciji, koncesionarsko in samoplačniško. Poročen je z zdravnico, ima dve...

Novice
Novice Kako se rakava celica znajde, ko ji zmanjka prostora za rast

Ameriški raziskovalci so odkrili sinhrono delovanje med aktivnostjo proteinov v celičnem ogrodju in aktivacijo onkogenega signaliziranja...

Klinična praksa
Klinična praksa O nacionalnem načrtu in registru bi se lahko pogovarjali že aprila

Da pred začetkom zdravljenja z drago in na več ravneh zahtevno gensko terapijo nujno potrebujemo dobro osnovo, so se na okrogli mizi o...