Kaj je tehnologija blockchain in zakaj (še) ne bo pretresla zdravstva 

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj
Janez Drnovšek dodaj
Nadia Diakun... dodaj
Marand dodaj
Nadia Daikun dodaj
 
Kaj je tehnologija blockchain in zakaj (še) ne bo pretresla zdravstva 
Kaj je tehnologija blockchain in zakaj (še) ne bo pretresla zdravstva 
  02.08.2017  |  07:00
Čas branja: 5 min
Tehnologija blockchain povzroča razburjenje v številnih industrijah, predvsem finančni. Omogoča »nezlomljivo« transparentnost transakcij, saj v blockchain poslanih podatkov ni mogoče brisati ali spreminjati za nazaj. V zdravstvu bi to pomenilo boljši pacientov nadzor nad vpogledi v njegove podatke. Kak drug pozitiven vidik je, vsaj za zdaj, vprašljiv.

Dvom o aplikativnosti v zdravstvu izražamo predvsem zato, ker za težave, ki naj bi jih tehnologija blockchain odpravljala v zdravstvu (denimo nepovezljivost sistemov med ustanovami, nezdružljivost podatkov, ker so ti v vsaki ustanovi zapisani in shranjeni drugače), že obstajajo rešitve. Manjka implementacija.

Najprej: kaj je blockchain

Blockchain si je, kot pove že ime, najlaže predstavljati kot verigo blokov. V vsakem bloku so s kriptografijo overjeni podatki, dostop do blokov pa imajo vsi deležniki v ustvarjenem omrežju. Predstavljajmo si, da bi bile vse bolnišnice povezane z blockchainom. Vsaka bi lahko dostopala do podatkov o bolniku, shranjenih v verigi. Vsakič, ko bi se zgodila sprememba, bi bile o tem obveščene vse bolnišnice. Privlačnost blockchaina je ravno v tem: ko so podatki enkrat v verigi, jih ni mogoče brisati ali spreminjati. Vsi deležniki dobivajo kopije sprememb, to pa pomeni, da ni ene centralne baze podatkov. Zaradi te decentraliziranosti tudi ni nevarnosti, da bi se podatki izgubili. Če bi se torej zgodil napad na informacijski sistem ene bolnišnice, bi kopije podatkov še vedno imele preostale bolnišnice. Poenostavljeno rečeno v takem primeru zahteva hekerjev po odkupnini za odklepanje podatkov oziroma sistema ne bi bila več smiselna.

Prednosti za pacienta

Vzemimo za primer pokojnega predsednika Janeza Drnovška. Njegova papirna zdravstvena kartoteka je bila morda varno spravljena v omari, nemogoče pa je vedeti, koliko zdravnikov in sester, ki niso bili vključeni v njegovo oskrbo, je kukalo v papirne dokumente. Zapisnika o dostopu do map v predalih zdravstvene ustanove nimajo. Ko se je začela informatizacija zdravstva, so proizvajalci trdili, da pri elektronskih kartotekah te težave ni. Vsak dostop je lahko evidentiran, natančno je mogoče videti, kdo in kdaj je gledal posameznikovo kartoteko. Zadrega pri tem je, da mora ta nadzor in preverjanje nekdo izvajati. Če nihče ne preverja, kateri dostop je upravičen in kateri ne, ni položaj skoraj nič drugačen kot pri papirju. Delno je to težavo rešila sistematizacija dostopov – določanje, kateri zdravnik in katera sestra lahko vidita posameznikove podatke. Tehnologija blockchain gre v tem smislu še dlje. Vsi deležniki, ki so povezani v blockchain, so samodejno obveščeni o vsaki spremembi pri podatkih. Torej bi bile vse bolnišnice, vpletene v oskrbo Janeza Drnovška, sproti obveščene o vsaki spremembi njegovih podatkov ali o dostopu do njih, prav tako bi spremembam lahko sledil Janez Drnovšek. Njegovih podatkov, ki bi bili v blockchainu, ne bi bilo mogoče spreminjati za nazaj.

Vprašanje standardizacije podatkov

Omenjene prednosti blockchaina veljajo ob predpostavki, da bi se dejansko vsi posegi in dogajanje z bolnikom beležili elektronsko, ne na papirje. Trenutno se ne. Trenutno bolnišnice uporabljajo tudi različne naprave, IT-sisteme in standarde za zapis podatkov. In od tod izhaja skepticizem o možnosti aplikacije blockchaina v zdravstvu: tudi če bi bili podatki ustanov dostopni na blockchainu, raziskav denimo ne bi bilo mogoče delati brez dodatnega prevajanja podatkov. Že datum rojstva je mogoče zapisati na več načinov, kaj šele vse drugo. Različni zapisi so nepraktični za izvajalce, praktični pa za ponudnike informacijskih sistemov ali naprav, saj zaprtost sistema otežuje zamenjavo ponudnika. Povedano zelo poenostavljeno: če so podatki ustanove A zapisani v kitajščini, podatki ustanove B pa v španščini, jih ni mogoče združevati brez prevajanja. Ena možnost je, da ustanovi med sabo vzpostavita prevajalnik – kar bi bila nekakšna interoperabilna hrbtenica, druga možnost je, da tudi ustanova B zamenja sistem, svoje podatke prevede v kitajščino in v kitajščini nato zapisuje tudi nove. Blockchain torej težave z različnostjo sistemov ne rešuje. Da bi se aplikacije v elektronski zdravstveni kartoteki v blockchainu lahko »pogovarjale« med samo, potrebujejo skupen jezik.

Aleš Smokvina, član raziskovalnega oddelka Marand Lab v Marandu pojasnjuje: »Ustanove lahko uporabijo katerega od standardov, kot je odprtokodni standard openEHR, ki opredeljujejo strukturo in način uporabe podatkov. Blockchain zato vidimo predvsem kot tehnologijo, ki bo pacientom omogočila transparentnejši nadzor nad dostopom do podatkov, laže bi bilo tudi sodelovanje v kliničnih študijah, če bi bolnik želel svoje podatke razkriti raziskovalcem.« Interoperabilnost pa je še vedno velika ovira. »Trenutno je trg ponudnikov zdravstvenih informacijskih sistemov zelo razdrobljen, predvsem pa zaprt, zato ne verjamemo, da bo blockchain zagotovil podatkovno interoperabilnost. Kar blockchain lahko zagotovi, je zasebnost podatkov, oziroma pacientu lahko omogoči natančen nadzor nad lastnimi podatki v elektronski zdravstveni kartoteki in upravljanje pravic do dostopa,« pravi Smokvina.

Asistentka na oddelku za računalništvo in inženiring na North Carolina State University Nadia Daikun Thibault sicer pravi, da bi bila interoperabilnost mogoča z vgradnjo dodatnih algoritmov v sistem. »Predlog, ki smo ga lani dali na tekmovanju aplikacij blockchaina v zdravstvu v organizaciji Pisarne nacionalnega koordinatorja za IT v zdravstvu (ONC), je bil naslednji: namesto da bi jemali podatke iz nekega sistema in jih integrirali za določen namen, bi podatki ostali, kjer so, potreben odgovor pa bi dobili s pomočjo algoritma, ki bi bil sprogramiran za iskanje za nas relevantnih podatkov. Podatkov samih se torej sploh ne bi dotikali.«

Regulacija

Tehnologija blockchain je tako nova, da so tudi aplikacije na drugih področjih, kot je finančna industrija, v kateri se je z novim sredstvom za plačevanje – bitcoinom – vse tudi začelo, šele v povojih. Zato je tudi regulacija za zdaj še zelo nepopolna. Pravi izzivi se bodo šele pokazali, vsekakor pa lahko veliko vprašanje postane tudi nespremenljivost verige.

Praksa …?

V zdravstvu za zdaj potrebujemo še testiranja in primere dobre prakse. S tem se ukvarja že več start-upov, med njimi leto dni star ameriški start-up Patientory, ki svojo blockchain rešitev razvija v sodelovanju z dvema večjima ameriškima bolnišnica. Trenutno je njihov poslovni model zasnovan v smeri dokazovanja uporabnosti tehnologije, v izdelavi je portal za paciente, kjer bi ti lahko videli svoje podatke glede na zdravnikovo presojo. Kot pravi ustanoviteljica start-upa Chrissa McFarlane, upajo, da bodo postopoma zgradili čim večje omrežje. In tu se postavi naslednje vprašanje: kaj se bo zgodilo, ko se bo na trgu pojavilo več ponudnikov tehnologije blockchain? Bo z interoperabilnostjo na koncu enako kot danes – ene bolnišnice bodo združene v eni verigi, druge v drugi, med sabo pa še vedno ne bodo v celoti povezane?

Konkretno na start-up Patientory, ki je veliko pozornost pritegnil, ko je z ICO – prvo javno prodajo lastne kriptovalute – zbral 7,2 milijona dolarjev, poznavalci delovanja blockchaina naslavljajo kar nekaj očitkov o zavajanju podpornikov in pretiravanju pri obljubah. Vendar je treba priznati tudi, da gre za leto dni staro podjetje s štirimi zaposlenimi, ki je šele na začetku resnejšega razvoja.

Ali torej lahko v kratkem pričakujemo razmah blockchaina v zdravstvu? Ne, vsaj glede na trenutno hitrost sprememb in dejstvo, da že imamo zamisli o interoperabilnosti in izmenjavi podatkov, pa te zaradi političnih ali poslovnih razlogov na koncu v praksi ne delujejo. Ne le v Sloveniji.

Najbolj optimistične napovedi so, da se bo blockchain, skupaj z razvojem interneta stvari, strojnega učenja in velikih baz podatkov, uveljavil okoli leta 2025.

Tjaša Zajc je samostojna publicistka s področja razvoja tehnologij v zdravstvu. Trenutno je v družbi Marand odgovorna za poslovni razvoj mreže OPENeP. Je tudi avtorica podkasta Medicine Today on Digital Health.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Klinična praksa
Klinična praksa MS sestra: temelj zaupanja in razumevanja bolezni

»Bolniki si želijo pogostega komuniciranja z medicinsko sestro, specializirano za multiplo sklerozo, ker na tem temelji njihovo zaupanje,...

Klinična praksa
Klinična praksa »Ti je zdravnica danes popravila nogo?«

Vprašanje v naslovu Igorjev mlajši sin vsakokrat z brezmejnim otroškim optimizmom postavi očetu, ko se ta vrne s pregleda pri...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...