Nevrokirurg Seyed Yousef Ardebili (1967 - 2017)

Nevrokirurg Seyed Yousef Ardebili (1967 - 2017)
Nevrokirurg Seyed Yousef Ardebili (1967 - 2017)
  05.10.2017  |  16:57
Čas branja: 3 min
V sredo, 4. oktobra je preminil ugledni in cenjeni nevrokirurg Seyed Yousef Ardebili, ki je pred 22 leti iz Kuvajta prišel v Slovenijo in naredil vrhunsko kariero. Prišel je, ker si je želel - tako je dejal v pogovoru za Medicino danes pred sedmimi leti - v svojem poklicu izpopolnjevati pri najboljših. In ostal, skupaj z družino. Do svoje prezgodnje smrti, ko se na svojo željo spet vrača domov. V Kuvajt.

"Ladje so najvarnejše v pristaniščih, a niso narejene za to, da bi bile tam privezane. Morajo na odprto morje. Tudi sam sem se dobro počutil doma, a sem zaradi strokovnega izpopolnjevanja moral to vrv odvezati in oditi," je pred sedmimi leti naši novinarki Marji Milič v prispodobah opisal svojo željo po nenehnem učenju.

Izgubili smo odličnega kolega in zdravnika, pravijo njegovi sodelavci, ki jih je njegova smrt, kljub temu, da so vedeli za njegovo nekajletno bitko s tumorjem, zelo potrla. Ardebili je ogromno operiral in delal z bolniki kot nevrokirurg na KO za nevrokirurgijo v UKC Ljubljana. Na tem oddelku je umrl tudi sam. Večkrat je dejal, da si želi...operirati še več. Za operacijsko mizo si je želel tudi, ko je bil že bolan. Želel je biti ves čas na razpolago svojim bolnikom.

ardebili
Ladje so najvarnejše v pristaniščih, a niso narejene za to, da bi bile tam privezane. Morajo na odprto morje. Tudi sam sem se dobro počutil doma, a sem zaradi strokovnega izpopolnjevanja moral to vrv odvezati in oditi. Tako je svojo veliko željo po učenju opisal nevrokirurg v UKC Ljubljana, Kuvajtčan Seyed Yousef Ardebili Ardebili.

V Slovenijo z enim kovčkom

"V Slovenijo sem prišel z enim kovčkom," je naši novinarki Marji Milič začel pripovedovati svojo življenjsko zgodbo nevrokirurg Seyed Yousef Ardebili. Iskriva zgodba za filmsko platno o veliki želji postati odličen nevrokirurg in o iskanju znanja, kar ga je pred več kot dvema desetletjema iz Kuvajta pripeljalo v Slovenijo. "Slišal sem za Slovenca, strokovnjaka za to področje, zato sem pravzaprav prišel sem. Ker sem se hotel učiti in se izpopolnjevati pri najboljših. Slovenija je v nevrokirurgiji na izredno visoki ravni," je opisoval in doživeto nadaljeval, "na poti sem za seboj zažigal vse mostove in si obljubil, da se ne bom vrnil brez znanja oziroma diplome iz nevrokirurgije."

Ni razmišljal o vrnitvi v Kuvajt

Zdaj vse to ima, je dejal, zaposlen je v ljubljanskem kliničnem centru, o vrnitvi v Kuvajt takrat ni razmišljal. "Vse, kar hočem, sem nekoliko v Sloveniji dobil, sicer upam, da bo še boljše." Prav želja po izpopolnjevanju, raziskovanju in napredovanju ga je pripeljala v Slovenijo. Če mu to ne bo omogočeno, je dejal, je pripravljen nove izzive poiskati tudi zunaj Slovenije.

Seveda se "za odvez ladje" ne bi mogel odločiti brez soglasja družine, ki si jo je ustvaril tukaj, je priznal. "Po petih letih bivanja v Sloveniji se mi je pridružila takrat zaročenka, sicer inženirka informatike. Tukaj sva se poročila in imava tri otroke, ki so pravzaprav Ljubljančani," je dejal. Prepričan, da imajo njegovi otroci v Sloveniji boljšo prihodnost kot v Kuvajtu.

Manjši zaslužek, a ni vse v denarju

Kuvajt je kot Slovenija majhna država. Je puščavna monarhija in izredno bogata z nafto, zato je standard tam precej višji kot v Sloveniji. Toda leži na robu precej nemirnega Perzijskega zaliva. Nevrokirurgi tam zaslužijo najmanj dvakrat več kot v Sloveniji, je takrat povedal. Vendar pa ni vse v plačilu. "V Sloveniji so mi všeč organizacija dela, predanost delu in timsko delo," je dejal. Slabost, na katero je opozoril, so premajhne zmogljivosti za operiranje, zato je težko preizkušati novosti. "Recimo, če dobim tri operacije na teden - torej, imam en dan za tri operacije -, raje operiram nujne primere, kot da bi uporabljal novo tehniko, ki bi mi vzela ves dan in ne bi mogel na dan operirati treh bolnikov," je pojasnjeval. Želel si je operacijsko dvorano za ves teden, da bi lahko testiral inovativne kirurške tehnike.

Kuvajtčan, a pravzaprav Iranec

Med pogovorom se je spominjal, kako je kot turist obiskal Slovenijo, ko je bil še najstnik. Takrat si ni niti predstavljal, da bo tu študiral, živel in si ustvaril družino . V prvih letih življenja daleč od doma so ga pestile predvsem finančne težave. "Živel sem kot študent, tudi po tem, ko sem bil specializant. V bistvu so moje šolanje in življenje tukaj financirali starši, kar je bilo precej težko tudi zanje," se je spominjal. Težavo s stanovanjem je recimo odpravil šele pred kratkim, nam je takrat povedal. Tudi slovenščina mu ni delala težav, sicer se jezika ni učil v sklopu izobraževanj ali tečajev, ampak sproti - od prijateljev, znancev, tudi od bolnikov. "Še vedno se jo učim," se je šalil in smeje pojasnil, da mu največ preglavic povzroča slovnica. Zanimivo se mu je zdelo, da ljudje slišijo njegove napake, a ga ne popravijo, saj, kot pravijo, ga razumejo, kaj govori. "Ne gre za razumevanje, ampak željo po tem, da bi bilo moje znanje slovenščine še boljše," je hitel pojasnjevati. Ponosen na svoje otroke je poudaril, da njim jeziki ne delajo težav. Dva namreč govorita kar štiri, slovenščino, angleščino, arabščino in iranščino oziroma perzijščino, je dejal ponosni oče. Kot je takrat tudi razkril, ni Kuvajtčan, ampak Iranec. "Smo Iranci in člani moje družine kot tujci živijo v Kuvajtu. Kljub temu govorim o domu v Kuvajtu. Razmer v Iranu ne poznam, ker tam nikoli nisem živel," je pojasnil svoje korenine.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Novice
Novice DRUGA FARMA DEBATA: Prihodnost financiranja zdravil iz javnih sredstev

Slovenijo v tujini velikokrat pohvalijo, da financira in ima na voljo vsa klinično pomembna zdravila, ki so standard tudi v zahodni...

COVID-19
COVID-19 (intervju) Verjamem v psihološko odpornost človeka, ki je naravno prilagodljiv; ne vemo pa, koliko ljudi s prilagoditveno motnjo bomo dobili v ambulante

Človeštvo je evolucijsko pripravljeno na epidemije, potrese, opustošenja, skrajne preizkušnje, ki so jih naši predniki doživljali...

Novice
Novice (komentar) Cene onkoloških zdravil ne odsevajo klinične dobrobiti, pod drobnogledom 65 zdravil

Raziskovalni skupini univerze v Zürichu in harvardske univerze sta izpeljali raziskavo o korelaciji med klinično dobrobitjo in ceno...