Kaj prinaša uvedba ambulantne kardiološke rehabilitacije?

Kaj prinaša uvedba ambulantne kardiološke rehabilitacije?
Kaj prinaša uvedba ambulantne kardiološke rehabilitacije?
  24.10.2017  |  13:00
Čas branja: 2 min
Evropske in slovenske smernice rehabilitacijo poudarjajo kot priporočilo najvišjega razreda in kazalnik kakovosti oskrbe bolnikov.

Vključenost v program rehabilitacije je povezana z manjšo umrljivostjo, manj pogostimi sprejemi v bolnišnico zaradi napredovanja bolezni, učinkovitejšo obvladanostjo bolezni in dejavnikov tveganja ter boljšo kakovostjo življenja bolnikov s srčno-žilno boleznijo (najpogosteje s koronarno boleznijo, prebolelim srčnim infarktom ali srčnim popuščanjem), so potrdile raziskave. Ugodni učinki rehabilitacije so se pokazali, če so bolniki program obiskovali trikrat na teden v obdobju treh mesecev (torej 36 obiskov ali več).

Dolgotrajnejša in z dokazi podprta oskrba bolnikov

V UKC Ljubljana poskušajo slediti mednarodnemu modelu rehabilitacije in s postopnim organiziranjem rehabilitacijskih centrov v okviru vsake večje bolnišnice v državi razširiti program na nacionalno raven, ker prinaša dolgotrajnejšo in z dokazi podprto oskrbo bolnikov po srčnem infarktu in s srčnim popuščanjem.

Pri izvajanju programa "ambulanta kardiološke rehabilitacije" je UKC Ljubljana kot terciarna ustanova pristojen za oblikovanje strokovnih usmeritev na tem področju. Letos so jo začeli uvajati tudi UKC Maribor, SB Slovenj Gradec in Terme KrkaŠmarješke Toplice, leta 2018 naj bi jo začeli izvajati SB Celje oziroma Bolnišnica Topolšica, SB Murska Sobota in SB Nova Gorica, v letu 2019 pa SB Jesenice, SB Izola in SB Ptuj.

Za izvajanje programa dodatna sredstva

Pred začetkom izvajanja programa morajo ustanove pridobiti in predložiti potrdilo Centra za preventivno kardiologijo UKC Ljubljana o ustrezni tehnični opremljenosti in o izobrazbi kadrov ter sestaviti pogodbo z ZZZS. Za izvedbo programa so predvidena dodatna finančna sredstva: v letu 2017 760.040 evrov za financiranje dodatnih štirih timov v štirih bolnišnicah, v letu 2018 dodatnih 573.030 evrov za dodatne tri time v štirih bolnišnicah in v letu 2019 dodatnih 573.030 evrov za financiranje dodatnih treh timov v treh bolnišnicah.

Zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti

Program rehabilitacije zajema ocenjevanje ogroženosti, ustrezne preglede in preiskave, nadzor in prilagajanje zdravljenja, redno telesno vadbo, psihosocialno podporo, informiranje in opolnomočenje. Tim iz programa je odgovoren tudi za izvajanje dveh storitev, ki sta opredeljeni kot rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov, sicer pa sta sestavni del bolnišnične oskrbe in ju je mogoče obračunati ZZZS poleg ambulantne oskrbe:

  1. Rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov z monitorsko kontrolo: gre za rehabilitacijo bolnikov, ki so pravkar preboleli srčni infarkt in so potrebni posebne strokovne pozornosti.
  2. Rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov brez monitorske kontrole: gre za rehabilitacijo bolnikov, ki nimajo anginoznih napadov in motenj srčnega ritma. Tudi v tem primeru so zajeti bolniki po prebolelem srčnem infarktu pa tudi bolniki, pri katerih je ugotovljena koronarna bolezen. Program rehabilitacije teh bolnikov je enak kot pri opisu prejšnje storitve, vendar ti bolniki niso monitorizirani. Vaje na ergociklometru so prav tako štirikrat prekinjene s preverjanjem srčnega utripa, pri lažjih bolnikih pa so lahko tudi brez prekinitev.

Zaradi kakovostne in učinkovite izvedbe programa bodo morali izvajalci sodelovati s primarno ravnijo (zdravstveno-vzgojnimi centri, centri za krepitev zdravja, referenčnimi ambulantami), poročati v centralni register bolnikov, ki ga vodi Center za preventivno kardiologijo UKC Ljubljana, ter vsako leto objavljati podatke za nizko in visoko ogrožene bolnike, ki so v tistem letu končali obravnavo.

Vir: UKC Ljubljana

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Na celjski intenzivi najvišje kotirajo dobri odnosi!

Na oddelku za intenzivno interno medicino splošne bolnišnice v Celju so v zadnjih letih dosegli, da imajo za najtežje bolnike, ki...

Klinična praksa
Klinična praksa Zobne zalivke: bele ali sive?

V zadnjem času se pojavlja čedalje več vprašanj in polemik glede materialov v uporabi za zobne zalivke zaradi evropske uredbe o odpravi...

Novice
Novice Imunoterapija morda prehaja v prvo linijo tudi pri odzivnih bolnikih

Raziskava CheckMate-142 je pokazala visoko stopnjo odgovora na prvolinijsko zdravljenje s kombinacijo nivolumaba in ipilimumaba pri...

Razno
Razno Ponosen na svoj evropski izvor ostaja predan nevroznanosti

Phillip Sharp, sicer Nobelov nagrajenec za soodkritje spajanja RNA, in Charles Weissmann, ki je odkril zdravilo proti hepatitisu C, sta...

Klinična praksa
Klinična praksa S trastuzumabom smo naredili zelo veliko. Smo lahko še boljši?

»Ne poznam zdravila, ki bi kdaj med onkologi povzročilo tolikšen čustveni naboj in navdušenje, kot ga je objava rezultatov...

Klinična praksa
Klinična praksa Prebujeni optimizem

V Sloveniji raka pljuč na novo odkrijemo pri približno 1.400 ljudeh na leto. Več kot polovica bolnikov ima ob postavitvi diagnoze...

Klinična praksa
Klinična praksa Razred bioloških zdravil, zaviralcev citokina IL-23, je nov mejnik v zdravljenju psoriaze

V zadnjih letih smo videli nepredstavljiv napredek v zdravljenju psoriaze, z vsakim razredom biološ­kih zdravil smo dvignili meje....

Novice
Novice Mobilna aplikacija za pomoč bolnicam z rakom dojke

Večdisciplinarna skupina slovenskih raziskovalcev je na srečanju ESMO predstavila mobilno aplikacijo mPRO Mamma, ki bi lahko pripomogla k...