Novosti o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov

Novosti o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov
Novosti o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov
  23.01.2018  |  15:00
Čas branja: 2 min
V nedeljo, 21. januarja, je začel veljati nov Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Ministrstvo za zdravje (MZ) upa, da bo s spremenjeno zakonodajo - Zakonom o pacientovih pravicah - uredilo področje naročanja in vodenja čakalnih seznamov, ki naj bi po novem bolj transparentno in učinkoviteje upravljalo čakalne sezname in hkrati del odgovornosti preložilo tudi na ramena pacientov.

Glavne novosti

Čakalni čas v čakalnici po novem ne sme biti daljši od 30 minut. Izjema je izvajanje nujne medicinske pomoči ali zaključevanje zdravstvene storitve predhodno obravnavanega pacienta, ki jo je treba izvesti brez odlašanja ali prekinitve.

Stopnja nujnosti »zelo hitro« je nova kategorija stopnje nujnosti napotnice, za katero je najdaljša dopustna čakalna doba 14 dni.

Naročanje je možno po različnih poteh:

  • Elektronsko: eNaročanje, e-pošta ali prek spletne strani izvajalca.
  • Telefonsko: v ordinacijskem času vsaj dve uri na dan, zunaj tega časa pa z avtomatskim naročanjem prek telefonskega odzivnika.
  • Po pošti: prejem napotnice se označi z zaporedno številko in datira.
  • Osebno v ordinaciji.

Triažiranje napotnice se lahko izvede na podlagi zdravstvene dokumentacije. Lahko se spremeni stopnja nujnosti – na hitreje ali počasneje – ali celo ugotovi, da za storitev ne obstaja medicinska indikacija.

Uvrščanje na sezname pomeni, da mora biti pacient po petih dneh po predložitvi napotnice oziroma po dveh dneh po morebitni triaži napotnice uvrščen na čakalni seznam. O datumu uvrstitve na čakalni seznam mora izvajalec obvestiti pacienta v treh dneh po uvrstitvi in ga hkrati obvestiti tudi o posledicah neupravičene odsotnosti.

Odpoved termina je brez razloga možna le enkrat, pod pogojem, da ga pacient odpove vsaj deset dni pred terminom. Po tem roku je termin mogoče odpovedati le v izjemnih primerih, kot so nepričakovana bolezen, smrt ožjega družinskega člana in podobno.

Najdaljša dopustna čakalna doba je določena glede na stopnjo nujnosti: nujno 24 ur, zelo hitro 14 dni, hitro tri mesece, redno šest mesecev. Kadar gre za sum na maligno bolezen, mora biti stopnja nujnosti vedno označena nujno ali zelo hitro. Če izvajalec ne more zagotoviti obravnave znotraj najdaljše dopuščene čakalne dobe, mora pacientu predlagati izvedbo storitve pri drugem izvajalcu v okviru javne mreže, kjer je čakalna doba dopustna.

Veljavnost napotnic je odvisna od stopnje nujnosti. Pri stopnji nujnosti nujno je treba napotnico predložiti največ en dan po izdaji napotnice, pri stopnji zelo hitro v petih dneh, pri stopnjah hitro in redno pa v 14 dneh. Pacienti, ki napotnice ne predložijo pravočasno, niso upravičeni do uvrstitve na čakalni seznam niti do zdravstvene storitve.

Rok za izdajo izvida je takoj oziroma največ sedem dni. Izjema so nujni primerni, vključno s sumi na maligno obolenje in med zdravljenjem malignega obolenja.

Nadzor in globe so v pristojnosti ministrstva za zdravje, Zdravstvenega inšpektorata RS, informacijskega pooblaščenca, Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Globe ostajajo na višini, ki je bila določena ob sprejetju zakona leta 2008: za pravne osebe 4.100 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe tisoč evrov in 2.100 evrov za samostojnega podjetnika posameznika.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
S kavča na tekmo: kako naj pretečem desetko in polmaraton?

Nasveti iz prve roke, od tekaškega trenerja in legende ter podjetnice in gospodarstvenika, ki ne najdeta izgovora, zakaj ne bi tekla. Brez...