50. obletnica prve uspešne presaditve srca: bolnik umrl zaradi pljučnice pol meseca pozneje

50. obletnica prve uspešne presaditve srca: bolnik umrl zaradi pljučnice pol meseca pozneje
50. obletnica prve uspešne presaditve srca: bolnik umrl zaradi pljučnice pol meseca pozneje
  30.01.2018  |  15:00
Čas branja: 2 min
Tretjega decembra lani je področje kardiologije zaznamovala pomembna obletnica – minilo je 50 let od prve presaditve srca pri človeku, ki jo je izvedel kirurg Christiaan Barnard. Bolnik Louis Washkansky iz mesteca Cape Town v Južni Afriki je bil v starosti 53 let v smrtni nevarnosti zaradi srčnega popuščanja. Ravno takrat sta bili v prometni nesreči udeleženi 25-letna Denise Darvall, ki je utrpela usodne poškodbe na možganih, in njena mati, ki je v nesreči izgubila življenje.

Za velikodušno dejanje – darovanje hčerinega srca – se je odločil Denisin oče Edward, ker je vedel, kako rada je hči pomagala drugim. Z donacijo njene ledvice pa so življenje rešili desetletnemu fantku. Prve Louisove besede po presaditvi srca so bile »Še sem živ«, a je le 18 dni pozneje umrl zaradi pljučnice. V zgodovino se je kljub temu zapisal kot prvi človek z uspešno presaditvijo darovanega srca in kot prvi človek, ki je po taki operaciji prišel nazaj k zavesti.

Kako se odločiti, da je nekdo mrtev, če njegovo srce še bije?

Prve poskuse presaditve srca so spremljala številna etična vprašanja. »Kako se odločiti, da je nekdo mrtev, če njegovo srce še bije?« Bitje srca pa je za presaditev nujno. V tistem času še ni bila priznana diagnoza »klinično mrtev«. Ta je bila naslovljena šele leta 1976 v Veliki Britaniji. Upokojeni kirurg iz Glasgowa David Hamilton je dejal, da je kar težko verjeti, da je tako rutinska operacija, kot je presaditev srca, nekoč bila skoraj nemogoča in neetična.

Prebojni dogodek: odkritje ciklosporina

K uspešnosti presaditve srca je pripomoglo odkritje zaviralca imunskega sistema ciklosporina, ki je preprečil zavrnitev novega srca. A ta revolucija se ni zgodila čez noč, saj je to zahtevno zdravilo toksično za ledvice, zato je bilo zelo težko odkriti ravnotežje med uravnavanjem toksičnosti in med zavrnitvijo organa.

Izzivi 50 let pozneje

Sodobni izziv presaditve srca je še vedno pomanjkanje darovalcev. Delno tudi zato, ker le določen delež ljudi umre v okoliščinah, ki omogočajo presaditev njihovih organov. Leta 2015 je kirurg Stephen Large iz bolnišnice Papworth izvedel prvo presaditev v Evropi, s srcem, ki ni več bilo. Leto pred njim so tako presaditev izvedli v Avstraliji. Da je bilo to mogoče, so uporabili aparat, ki je po odstranitvi srca iz darovalca srce preskrboval s toploto in oksigenirano krvjo. S to metodo se je število darovalcev nekoliko povečalo, a še vedno ne zadosti.

Presaditev že, a le za 15 let

Za prejemnike presajenih organov je še vedno ena večjih težav zavrnitev dobljenega organa – a ne takojšnja zavrnitev, ki je razmeroma redka, temveč dolgoročno postopno slabenje funkcije srca. To navadno zdrži le 15 let po presaditvi. Zdravila, s katerimi se preprečuje zavrnitev, pa so tudi povezana s številnimi težavami, kot so vseživljenjsko jemanje, številni sopojavi, povečano tveganje za infekcije in rakava obolenja. Če bi odkrili signalne poti, po katerih se tvorijo protitelesa, bi lahko razvili tarčna zdravila, ki bi vplivala na te poti, ne da bi škodovala preostalim delom imunskega sistema. S tem bi se verjetno občutno izboljšalo tudi preživetje bolnikov.

Vir: British Heart Foundation

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Novice
Novice DRUGA FARMA DEBATA: Prihodnost financiranja zdravil iz javnih sredstev

Slovenijo v tujini velikokrat pohvalijo, da financira in ima na voljo vsa klinično pomembna zdravila, ki so standard tudi v zahodni...

Tehnologija
Tehnologija PRVA FARMA DEBATA: Vaša vprašanja in odgovori o digitalnem trženju

V začetku maja smo v uredništvu Medicine danes pripravili prvo farma debato. Ker je koronavirus veliko komunikacije in trženjskih...

COVID-19
COVID-19 Potrditev učinkovitosti remdesivirja proti COVID-19

Zgodnji rezultati raziskave ACTT so pokazali 31 odstotkov hitrejše okrevanje bolnikov, hospitaliziranih zaradi COVID-19. Ugotovili so tudi...

COVID-19
COVID-19 Kako na »Štefanu« testirajo zaščitne maske

Med pandemijo koronavirusa je skupina raziskovalcev z Instituta Jožefa Stefana (IJS) pod sovodstvom prof. Igorja Mekjaviča in prof. dr....

COVID-19
COVID-19 Lahko toplo vreme ustavi COVID-19?

O morebitnem rešilnem vplivu toplejšega vremena na COVID-19 je še vedno veliko teorij in razmeroma malo uporabnih podatkov.