Dobra praksa 2017: Z elektronskim spremljanjem dosegli izboljšanja za bolnike, zdravstveno osebje in plačnike

Dobra praksa 2017: Z elektronskim spremljanjem dosegli izboljšanja za bolnike, zdravstveno osebje in plačnike
Dobra praksa 2017: Z elektronskim spremljanjem dosegli izboljšanja za bolnike, zdravstveno osebje in plačnike
  06.02.2018  |  22:00
Čas branja: 3 min
Letošnji zmagovalec natečaja Dobra praksa je tim iz diabetološke ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pod vodstvom specialistke internistke Metke Epšek Lenart so samoiniciativno izpeljali projekt, ki ga je švedsko zdravstvo izpeljalo z državno podporo, z njim pa so dosegli vidne pozitivne rezultate.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Vpeljali so povsem elektronsko spremljanje bolnikov z diabetesom, z orodjem EXODIAB, od katerega imajo koristi bolniki, zdravstveno osebje in zdravstvena blagajna. Pri tem so bila uporabljena minimalna finančna sredstva, saj je strokovnjak informatik izdelal program, ki ni vezan na drage informacijske sisteme in omogoča široko uporabo.

Na Koroškem je okoli 4.500 pacientov diabetikov, za katere v SB Slovenj Gradec skrbita dve zdravnici diabetologinji. Že nekaj let se za lažje, boljše in kakovostnejše delo pričakuje vzpostavitev elektronskega orodja za obravnavo bolnikov z diabetesom na nacionalni ravni. Ker se to (še) ni uresničilo, se je tim, ki ga sestavljajo obe zdravnici, medicinske sestre in laboratorij, sam lotil projekta.

Gre za prvi celovit elektronski karton v Sloveniji, ki se uporablja za kronične bolnike z diabetesom. Uporabljajo ga za celotno populacijo bolnikov z diabetesom na Koroškem. Zagon za samoiniciativno vzpostavitev projekta jim je dal tudi v preteklosti uspešno izpeljan projekt telemedicine.

Katere koristi prinaša elektronsko spremljanje?

Elektronsko spremljanje omogoča dolgoročno spremljanje stanja posameznega bolnika na različnih ravneh: v diabetološki ambulanti, pri izbranem zdravniku, v referenčni ambulanti in pri specialistih drugih področij. Zaradi avtomatskega prenašanja izvidov v elektronski karton, do katerega lahko dostopajo na vseh ravneh, se preprečuje podvajanje enakih storitev za istega pacienta, kar se pretvori v velike prihranke za zdravstveno blagajno.

Vnašanje podatkov v obstoječe rubrike za vsakega posameznega pacienta služi tudi kot opomnik za dosledno izvajanje nadzora nad vsemi dejavniki celovite obravnave sladkornega bolnika in pripomore, da obravnava res poteka v skladu z veljavnimi smernicami. V timu so našteli še druge prednosti, kot so nadzor nad kakovostjo vodenja, izvajanjem ukrepov in doseganjem ciljev ter zagotavljanje kakovostnejšega in bolj strukturiranega spremljanja posameznega pacienta. Ker so podatki zelo pregledni, je manj možnosti, da se kakšen spregleda, hkrati pa sistem omogoča grafični prikaz in statistično analizo, na podlagi katerih se oblikujejo ukrepi za izboljšanje vodenja posameznega bolnika in obvladovanje njegove sladkorne bolezni.

Možnosti za razvoj projekta

Pregledni podatki o bolnikih s sladkorno boleznijo preprečujejo zaplete in omogočajo zniževanje stroškov pri njihovi obravnavi. V Sloveniji je približno 130 tisoč diabetikov, sladkorna bolezen pa je veliko breme za družbo. Vzpostavitev elektronskega sistema oziroma registra na nacionalni ravni bi lahko pomenila zelo velike prihranke za zdravstveno blagajno. Poleg tega bi bilo elektronsko zbiranje in nenehno posodabljanje podatkov v poteku rednega dela v diabetoloških ambulantah vir dragocene baze podatkov. Taki podatki so pomembna osnova za bolj kakovostno in učinkovito obvladovanje bolezni.

Projekt je že bil predstavljen strokovnim timom na nacionalni ravni, ki bodo odločali o širitvi uporabe v drugih zdravstvenih organizacijah in na nacionalni ravni. Pričakuje se, da bo o tem tekla beseda na prihodnjih strokovnih srečanjih. Tim pravi, da se program lahko nadgradi, če bo strokovna odločitev sprejeta v tej smeri. Prvo potrditev, da je projekt res uporaben in koristen, pa so že dobili: uvajajo ga še v eni od diabetičnih ambulant v Sloveniji.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Novice
Novice DRUGA FARMA DEBATA: Prihodnost financiranja zdravil iz javnih sredstev

Slovenijo v tujini velikokrat pohvalijo, da financira in ima na voljo vsa klinično pomembna zdravila, ki so standard tudi v zahodni...

COVID-19
COVID-19 (intervju) Verjamem v psihološko odpornost človeka, ki je naravno prilagodljiv; ne vemo pa, koliko ljudi s prilagoditveno motnjo bomo dobili v ambulante

Človeštvo je evolucijsko pripravljeno na epidemije, potrese, opustošenja, skrajne preizkušnje, ki so jih naši predniki doživljali...

Novice
Novice (komentar) Cene onkoloških zdravil ne odsevajo klinične dobrobiti, pod drobnogledom 65 zdravil

Raziskovalni skupini univerze v Zürichu in harvardske univerze sta izpeljali raziskavo o korelaciji med klinično dobrobitjo in ceno...