Dobra praksa 2017: Z elektronskim spremljanjem dosegli izboljšanja za bolnike, zdravstveno osebje in plačnike

Dobra praksa 2017: Z elektronskim spremljanjem dosegli izboljšanja za bolnike, zdravstveno osebje in plačnike
Dobra praksa 2017: Z elektronskim spremljanjem dosegli izboljšanja za bolnike, zdravstveno osebje in plačnike
  06.02.2018  |  22:00
Čas branja: 3 min
Letošnji zmagovalec natečaja Dobra praksa je tim iz diabetološke ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pod vodstvom specialistke internistke Metke Epšek Lenart so samoiniciativno izpeljali projekt, ki ga je švedsko zdravstvo izpeljalo z državno podporo, z njim pa so dosegli vidne pozitivne rezultate.

Vpeljali so povsem elektronsko spremljanje bolnikov z diabetesom, z orodjem EXODIAB, od katerega imajo koristi bolniki, zdravstveno osebje in zdravstvena blagajna. Pri tem so bila uporabljena minimalna finančna sredstva, saj je strokovnjak informatik izdelal program, ki ni vezan na drage informacijske sisteme in omogoča široko uporabo.

Na Koroškem je okoli 4.500 pacientov diabetikov, za katere v SB Slovenj Gradec skrbita dve zdravnici diabetologinji. Že nekaj let se za lažje, boljše in kakovostnejše delo pričakuje vzpostavitev elektronskega orodja za obravnavo bolnikov z diabetesom na nacionalni ravni. Ker se to (še) ni uresničilo, se je tim, ki ga sestavljajo obe zdravnici, medicinske sestre in laboratorij, sam lotil projekta.

Gre za prvi celovit elektronski karton v Sloveniji, ki se uporablja za kronične bolnike z diabetesom. Uporabljajo ga za celotno populacijo bolnikov z diabetesom na Koroškem. Zagon za samoiniciativno vzpostavitev projekta jim je dal tudi v preteklosti uspešno izpeljan projekt telemedicine.

Katere koristi prinaša elektronsko spremljanje?

Elektronsko spremljanje omogoča dolgoročno spremljanje stanja posameznega bolnika na različnih ravneh: v diabetološki ambulanti, pri izbranem zdravniku, v referenčni ambulanti in pri specialistih drugih področij. Zaradi avtomatskega prenašanja izvidov v elektronski karton, do katerega lahko dostopajo na vseh ravneh, se preprečuje podvajanje enakih storitev za istega pacienta, kar se pretvori v velike prihranke za zdravstveno blagajno.

Vnašanje podatkov v obstoječe rubrike za vsakega posameznega pacienta služi tudi kot opomnik za dosledno izvajanje nadzora nad vsemi dejavniki celovite obravnave sladkornega bolnika in pripomore, da obravnava res poteka v skladu z veljavnimi smernicami. V timu so našteli še druge prednosti, kot so nadzor nad kakovostjo vodenja, izvajanjem ukrepov in doseganjem ciljev ter zagotavljanje kakovostnejšega in bolj strukturiranega spremljanja posameznega pacienta. Ker so podatki zelo pregledni, je manj možnosti, da se kakšen spregleda, hkrati pa sistem omogoča grafični prikaz in statistično analizo, na podlagi katerih se oblikujejo ukrepi za izboljšanje vodenja posameznega bolnika in obvladovanje njegove sladkorne bolezni.

Možnosti za razvoj projekta

Pregledni podatki o bolnikih s sladkorno boleznijo preprečujejo zaplete in omogočajo zniževanje stroškov pri njihovi obravnavi. V Sloveniji je približno 130 tisoč diabetikov, sladkorna bolezen pa je veliko breme za družbo. Vzpostavitev elektronskega sistema oziroma registra na nacionalni ravni bi lahko pomenila zelo velike prihranke za zdravstveno blagajno. Poleg tega bi bilo elektronsko zbiranje in nenehno posodabljanje podatkov v poteku rednega dela v diabetoloških ambulantah vir dragocene baze podatkov. Taki podatki so pomembna osnova za bolj kakovostno in učinkovito obvladovanje bolezni.

Projekt je že bil predstavljen strokovnim timom na nacionalni ravni, ki bodo odločali o širitvi uporabe v drugih zdravstvenih organizacijah in na nacionalni ravni. Pričakuje se, da bo o tem tekla beseda na prihodnjih strokovnih srečanjih. Tim pravi, da se program lahko nadgradi, če bo strokovna odločitev sprejeta v tej smeri. Prvo potrditev, da je projekt res uporaben in koristen, pa so že dobili: uvajajo ga še v eni od diabetičnih ambulant v Sloveniji.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Cilj je pridobiti klinične podatke in izkušnje zdravljenja z NOAK

Register zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK) v sekundarni preventivi ishemične možganske kapi je...

Klinična praksa
Klinična praksa Kakovost življenja po hudi poškodbi je prav tako pomembna kot preživetje samo

Potrebno je troje: pritok denarja za vzdržnost zdravstvenega sistema, bazen etičnega in visokostrokovnega kadra ustrezno stimuliranih...

Tehnologija
Tehnologija Kako medicinski »veliki brat« že danes pomaga Slovencem pri zdravljenju

Milijoni evrov prihrankov, kakovost­nejše delovno okolje za zdravnike, bolj zdravi in zadovoljni pacienti... To in še mnogo več...

Klinična praksa
Klinična praksa Sakralna nevromodulacija tudi za slovenske bolnike

Slovenski bolniki nestrpno pričakujejo možnost zdravljenja fekalne inkontinence s sakralno nevromodulacijo (SNM). Za zdaj so lahko takega...

Novice
Novice Ni časa za odlašanje pri srčno-žilno ogroženih bolnikih, ukrepati je treba čim prej

»Ljudi s sladkorno boleznijo še vedno zdravimo po sekvenčnem pristopu, glikirani hemoglobin pa postopoma raste. To ni dobro za...