Novi pravilnik o poklicnih boleznih: zakonodaja onemogočala uveljavljanje pripadajočih pravic

Novi pravilnik o poklicnih boleznih: zakonodaja onemogočala uveljavljanje pripadajočih pravic
Novi pravilnik o poklicnih boleznih: zakonodaja onemogočala uveljavljanje pripadajočih pravic
  07.02.2018  |  16:00
Čas branja: 2 min
Zadnjih 27 let se poklicne bolezni (razen azbestnih, ki sodijo pod okrilje posebne zakonodaje) v Sloveniji skoraj ne odkrivajo in tudi ne preprečujejo, zato naj bi to področje vsaj delno uredili z novim pravilnikom. Zaradi trenutne zakonodaje v Sloveniji vsako leto potrdimo le okoli 30 primerov poklicnih bolezni, medtem ko smo jih imeli pred spremembo zakonodaje v letu 1990 okoli 800 na leto.

Pred spremembo zakonodaje 800 primerov na leto, zdaj le 30

Trenutno velja, da bi moral delodajalec ob sumu na poklicno bolezen delavca napotiti na dodatno diagnostiko in verifikacijo poklicne bolezni. Ta postopek bi moral tudi plačati, kar razumljivo ni v njegovem interesu. Postopek naj bi izvajal specialist medicine dela, prometa in športa, s katerim ima delodajalec pogodbo za opravljanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev, kar pa lahko zdravniku onemogoča strokovno neodvisno delo pri ugotavljanju poklicnih bolezni. Posledica take zakonodaje je, da v Sloveniji vsako leto potrdimo le okoli 30 primerov poklicnih bolezni, medtem ko smo jih imeli pred spremembo zakonodaje v letu 1990 okoli 800 na leto. Med poklicnimi boleznimi je bilo takrat največ primerov poklicne naglušnosti, astme in dermatoz.

Predlog novega pravilnika

Po predlogu novega pravilnika bi stroške verifikacije poklicne bolezni nosil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), postopek pa bi predlagal delavec sam. Verifikacijo poklicne bolezni bi izvedel od delodajalca neodvisni specialist medicine dela, prometa in športa, končno besedo pri potrditvi poklicne bolezni pa bi imela tričlanska nacionalna komisija. Pri verifikaciji poklicne bolezni gre za iskanje vzročne zveze med boleznijo in izpostavljenostjo na delovnem mestu: dokazati je treba, da je bolezen povzročil neposredni vpliv delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu.

Bolezni ne moremo imenovati poklicna, če ni dokazane vzročne zveze z izpostavljenostjo pri delu

Na seznamu poklicnih bolezni so tako naštete le diagnoze, ki jih lahko povežemo z izpostavljenostjo pri delu. To ne pomeni, da bodo vse diagnoze s seznama avtomatično priznane za poklicne bolezni. Pred tem mora biti izpeljan temeljit postopek verifikacije, in sicer v skladu s strokovnimi smernicami in merili, ki jih je Inštitut za medicino dela, prometa in športa v UKC Ljubljana pripravil na podlagi mednarodnih priporočil in sodobnega medicinskega znanja.

Delavci zaradi zakonodaje niso mogli uveljavljati pripadajočih pravic

Predlog pravilnika o poklicnih boleznih bo delavcem, ki zbolijo za poklicno boleznijo, omogočil, da dobijo izvid (diagnozo) in na tej podlagi le uveljavijo nekatere pravice, ki jim sicer že pripadajo. Zaradi načina, kako je napisana zdajšnja zakonodaja, teh pravic do zdaj namreč niso mogli uveljavljati. Izvid, ki ga bo delavec dobil, mu po predlogu pravilnika ne bi omogočil pravice do odškodnine, temveč bi ga potrebovali le na ZZZS, da bi mu lahko v primeru poklicne bolezni priznali stoodstotno nadomestilo osebnega dohodka, in na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pri eventualnem ugotavljanju invalidnosti.

Vir: izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, UKC Ljubljana

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Cilj je pridobiti klinične podatke in izkušnje zdravljenja z NOAK

Register zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK) v sekundarni preventivi ishemične možganske kapi je...

Klinična praksa
Klinična praksa Kakovost življenja po hudi poškodbi je prav tako pomembna kot preživetje samo

Potrebno je troje: pritok denarja za vzdržnost zdravstvenega sistema, bazen etičnega in visokostrokovnega kadra ustrezno stimuliranih...

Tehnologija
Tehnologija Kako medicinski »veliki brat« že danes pomaga Slovencem pri zdravljenju

Milijoni evrov prihrankov, kakovost­nejše delovno okolje za zdravnike, bolj zdravi in zadovoljni pacienti... To in še mnogo več...

Klinična praksa
Klinična praksa Sakralna nevromodulacija tudi za slovenske bolnike

Slovenski bolniki nestrpno pričakujejo možnost zdravljenja fekalne inkontinence s sakralno nevromodulacijo (SNM). Za zdaj so lahko takega...

Novice
Novice Ni časa za odlašanje pri srčno-žilno ogroženih bolnikih, ukrepati je treba čim prej

»Ljudi s sladkorno boleznijo še vedno zdravimo po sekvenčnem pristopu, glikirani hemoglobin pa postopoma raste. To ni dobro za...