Nekaj minut lahko naredi razliko med življenjem in smrtjo

Nekaj minut lahko naredi razliko med življenjem in smrtjo
Nekaj minut lahko naredi razliko med življenjem in smrtjo
  06.03.2018  |  14:30
Čas branja: 1 min
Italijanski zakon, ki oživljanje z avtomatskim zunanjim defibrilatorjem (AED) dovoljuje le ljudem s pridobljenim certifikatom, se mora spremeniti, če želimo izboljšati preživetje po srčnem zastoju, so argumentirali raziskovalci na kongresu Acute Cardiovasculare Care 2018, ki je med 3. in 5. marcem potekal pod okriljem evropskega združenja za kardiologijo ESC v Milanu. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je preživetje bistveno višje, če se z oživljanjem začne čim prej po srčnem zastoju, četudi ga izvaja laični mimoidoči.

K izboljšanju preživetja po srčnih zastojih namreč veliko pripomore ravno oživljanje z AED, ki ga izvajajo mimoidoči laiki pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči, je utemeljeval dr. Enrico Baldi s poliklinike IRCCS v San Matteu (Pavia). Skliceval se je na podatke iz dveh različnih analiz: v eni so raziskovalci poskušali dognati, v koliko primerih srčnih zastojev zunaj bolnišničnega okolja naključni mimoidoči bolnika sploh oživljajo z AED, v drugi pa, kakšen vpliv ima na preživetje bolnikov oživljanje mimoidočih laikov, ki z oživljanjem lahko začnejo še pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči.

V analizi so uporabili podatke iz registra Pavia CARe (Pavia Cardiac Arrest Registry), ki je bil vzpostavljen oktobra 2014 in v katerega zabeležijo vse srčne zastoje iz province, ki jih ljudje doživijo zunaj hospitalnega okolja. Glede na podatke so naključni mimoidoči – laiki – uporabili AED v devetih od 140 primerov oziroma v 6,4 odstotka. Drugi del analize – primerjava preživetja desetih bolnikov, ki so jih z AED oživljali mimoidoči laiki, s preživetjem 99 bolnikov, ki jih je z AED oživljala ekipa nujne medicinske pomoči – pa je pokazal značilno višje 30-dnevno preživetje v prid oživljanja mimoidočih: 60 odstotkov v primerjavi s 24 odstotki.

Uporaba AED mora biti dostopna tudi laikom

Če oživljanje izvajajo mimoidoči, je povprečni čas do začetka oživljanja več kot polovico krajši: mimoidoči namreč začnejo oživljati v prvih petih minutah, ekipa nujne medicinske pomoči pa "šele" po 12 minutah od dogodka. Zato je dr. Baldi pozval zakonodajne organe, naj čim hitreje spremenijo zakon, da bo omogočal oživljanje z defibrilatorjem ne glede na pridobljen certifikat. »Smiselno bi bilo tudi vzpostaviti nekakšen sistem za obveščanje služb, ki v takih primerih do bolnikov z nenadnim srčnim zastojem pridejo prvi – denimo gasilci in policisti –, saj v takih primerih tri ali štiri minute naredijo razliko med življenjem in smrtjo,« je dodal.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Na celjski intenzivi najvišje kotirajo dobri odnosi!

Na oddelku za intenzivno interno medicino splošne bolnišnice v Celju so v zadnjih letih dosegli, da imajo za najtežje bolnike, ki...

Klinična praksa
Klinična praksa Zobne zalivke: bele ali sive?

V zadnjem času se pojavlja čedalje več vprašanj in polemik glede materialov v uporabi za zobne zalivke zaradi evropske uredbe o odpravi...

Novice
Novice Imunoterapija morda prehaja v prvo linijo tudi pri odzivnih bolnikih

Raziskava CheckMate-142 je pokazala visoko stopnjo odgovora na prvolinijsko zdravljenje s kombinacijo nivolumaba in ipilimumaba pri...

Razno
Razno Ponosen na svoj evropski izvor ostaja predan nevroznanosti

Phillip Sharp, sicer Nobelov nagrajenec za soodkritje spajanja RNA, in Charles Weissmann, ki je odkril zdravilo proti hepatitisu C, sta...

Klinična praksa
Klinična praksa S trastuzumabom smo naredili zelo veliko. Smo lahko še boljši?

»Ne poznam zdravila, ki bi kdaj med onkologi povzročilo tolikšen čustveni naboj in navdušenje, kot ga je objava rezultatov...

Klinična praksa
Klinična praksa Prebujeni optimizem

V Sloveniji raka pljuč na novo odkrijemo pri približno 1.400 ljudeh na leto. Več kot polovica bolnikov ima ob postavitvi diagnoze...

Klinična praksa
Klinična praksa Razred bioloških zdravil, zaviralcev citokina IL-23, je nov mejnik v zdravljenju psoriaze

V zadnjih letih smo videli nepredstavljiv napredek v zdravljenju psoriaze, z vsakim razredom biološ­kih zdravil smo dvignili meje....

Novice
Novice Mobilna aplikacija za pomoč bolnicam z rakom dojke

Večdisciplinarna skupina slovenskih raziskovalcev je na srečanju ESMO predstavila mobilno aplikacijo mPRO Mamma, ki bi lahko pripomogla k...