30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra

30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra
30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra
  11.03.2019  |  15:42
Čas branja: 2 min
Pred 30 leti je v Ortopedski bolnišnici Valdoltra Radoslav Marčan, danes direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra, opravil prvo artroskopsko operacijo kolena. V prihodnosti se bo nabor artroskopskih posegov zaradi njihove nizke invazivnosti in številnih prednosti razširil še na številna druga medicinska področja, menijo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Artroskopija, ki se zelo pogosto uporablja pri ortopedskih operacijah, med katerimi prednjačijo posegi na kolenu in ramenu, je danes minimalno invazivni kirurški poseg za diagnosticiranje in zdravljenje poškodb ter obolenj sklepov, so ob 30. obletnici od prvega posega povedali v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Postopek

Artroskopija je tehnično zahtevnejša od primerljivega klasičnega kirurškega posega, zahteva visoko stopnjo izurjenosti operaterja in posebno tehnološko opremljenost. Kirurg prek drobnega reza zgolj v sklep uvede optični sistem. Gre za sistem osvetlitve in leč s premerom od 3 do 5 milimetrov, ki so nameščene v kovinski cevki. Na optiko je pritrjena posebna kamera, ki posname sliko iz sklepa in jo povečano prenaša na zaslon, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Artroskopija kirurgu omogoča podroben pregled vseh sklepnih struktur, vključno s tistimi, ki so pri klasičnih kirurških posegih težko vidne ali nedostopne. Poleg reza, ki je potreben za uvedbo optične naprave, kirurg naredi večinoma še enega ali več dodatnih rezov v velikosti nekaj milimetrov, prek katerih v sklep uvaja operativne inštrumente. To so različna tipala, prijemalke, ščipalke ter miniaturni električni in motorizirani inštrumenti za izvajanje operativnega posega v notranjosti sklepa," pojasnjujejo v bolnišnici.

Prednost artroskopije

Velika prednost artroskopskih posegov je minimalna travma okoliškega zdravega tkiva. Bolečina je v obdobju po operaciji zato manj izrazita, hospitalizacija zato večinoma ni potrebna. Vse naštete prednosti izboljšujejo funkcionalne rezultate operativnega zdravljenja in zmanjšujejo tveganja zapletov, kot so velike krvavitve, okužbe in prekomerno brazgotinjenje. Zaradi drobnih kožnih rezov je bistveno boljši tudi estetski učinek operacije.

Spomini na prvi poseg

Danes direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslav Marčan, specialist ortoped, je 7. marca 1989 izvedel prvo artroskopijo. "Na prvo artroskopsko operacijo sem se začel pripravljati pred več kot 30 leti. Znanje za izvedbo posega sem pridobival pri dr. Vinku Pavlovčiču na Ortopedski kliniki v Ljubljani, na Švedskem ter pri kanadskem profesorju Jacksonu, ki je posege izvajal v ZDA," je povedal Marčan. Po prvih načrtih naj bi mu pri prvih dveh posegih pomagal dr. Vinko Pavlovčič, a ga je zamenjal prof. Nemec iz ortopedske bolnišnice iz Lovrana. Vsak je naredil po eno artroskopijo in to je pomenilo začetek posegov v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

"Oprema je bila preprosta in rabljena. Italijanska kamera s črpalko je bila podarjena. Največji zaplet je predstavljala njuna sterilizacija, ki je zaradi optičnih elementov na običajni način s paro ni bilo mogoče izvesti. Namesto tega smo napravo namakali v sterilizacijsko tekočino," se spominja dr. Marčan. Kasneje so dobili nove artroskopske inštrumente in pripadajočo opremo.

Leta 1991 je dr. Marčan kot prvi v Sloveniji izvedel artroskopijo ramena. "Število artroskopskih posegov je v naslednjih letih naraščalo, saj smo imeli v Valdoltri kot edini v državi za tovrstne posege vedno na voljo eno operacijsko dvorano. Zato se Ortopedska bolnišnica Valdoltra po kakovosti in naprednosti izvajanja artroskopskih posegov lahko primerja z najbolj razvitimi evropskimi državami, kot so Švica, Francija in Nemčija," je povedal dr. Marčan.

Med prvimi na svetu so resne artroskopske posege začeli izvajati Japonci. S pomočjo cistoskopa je vsebino kolena že davnega leta 1919 pregledoval prof. Kenji Takagi, je kot zanimivost dodal dr. Marčan.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Kakovost življenja po hudi poškodbi je prav tako pomembna kot preživetje samo

Potrebno je troje: pritok denarja za vzdržnost zdravstvenega sistema, bazen etičnega in visokostrokovnega kadra ustrezno stimuliranih...

Klinična praksa
Klinična praksa Cilj je pridobiti klinične podatke in izkušnje zdravljenja z NOAK

Register zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK) v sekundarni preventivi ishemične možganske kapi je...

Tehnologija
Tehnologija Kako medicinski »veliki brat« že danes pomaga Slovencem pri zdravljenju

Milijoni evrov prihrankov, kakovost­nejše delovno okolje za zdravnike, bolj zdravi in zadovoljni pacienti... To in še mnogo več...

Klinična praksa
Klinična praksa Sakralna nevromodulacija tudi za slovenske bolnike

Slovenski bolniki nestrpno pričakujejo možnost zdravljenja fekalne inkontinence s sakralno nevromodulacijo (SNM). Za zdaj so lahko takega...

Novice
Novice Ni časa za odlašanje pri srčno-žilno ogroženih bolnikih, ukrepati je treba čim prej

»Ljudi s sladkorno boleznijo še vedno zdravimo po sekvenčnem pristopu, glikirani hemoglobin pa postopoma raste. To ni dobro za...