30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra

30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra
30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra
  11.03.2019  |  15:42
Čas branja: 2 min
Pred 30 leti je v Ortopedski bolnišnici Valdoltra Radoslav Marčan, danes direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra, opravil prvo artroskopsko operacijo kolena. V prihodnosti se bo nabor artroskopskih posegov zaradi njihove nizke invazivnosti in številnih prednosti razširil še na številna druga medicinska področja, menijo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Artroskopija, ki se zelo pogosto uporablja pri ortopedskih operacijah, med katerimi prednjačijo posegi na kolenu in ramenu, je danes minimalno invazivni kirurški poseg za diagnosticiranje in zdravljenje poškodb ter obolenj sklepov, so ob 30. obletnici od prvega posega povedali v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Postopek

Artroskopija je tehnično zahtevnejša od primerljivega klasičnega kirurškega posega, zahteva visoko stopnjo izurjenosti operaterja in posebno tehnološko opremljenost. Kirurg prek drobnega reza zgolj v sklep uvede optični sistem. Gre za sistem osvetlitve in leč s premerom od 3 do 5 milimetrov, ki so nameščene v kovinski cevki. Na optiko je pritrjena posebna kamera, ki posname sliko iz sklepa in jo povečano prenaša na zaslon, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Artroskopija kirurgu omogoča podroben pregled vseh sklepnih struktur, vključno s tistimi, ki so pri klasičnih kirurških posegih težko vidne ali nedostopne. Poleg reza, ki je potreben za uvedbo optične naprave, kirurg naredi večinoma še enega ali več dodatnih rezov v velikosti nekaj milimetrov, prek katerih v sklep uvaja operativne inštrumente. To so različna tipala, prijemalke, ščipalke ter miniaturni električni in motorizirani inštrumenti za izvajanje operativnega posega v notranjosti sklepa," pojasnjujejo v bolnišnici.

Prednost artroskopije

Velika prednost artroskopskih posegov je minimalna travma okoliškega zdravega tkiva. Bolečina je v obdobju po operaciji zato manj izrazita, hospitalizacija zato večinoma ni potrebna. Vse naštete prednosti izboljšujejo funkcionalne rezultate operativnega zdravljenja in zmanjšujejo tveganja zapletov, kot so velike krvavitve, okužbe in prekomerno brazgotinjenje. Zaradi drobnih kožnih rezov je bistveno boljši tudi estetski učinek operacije.

Spomini na prvi poseg

Danes direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslav Marčan, specialist ortoped, je 7. marca 1989 izvedel prvo artroskopijo. "Na prvo artroskopsko operacijo sem se začel pripravljati pred več kot 30 leti. Znanje za izvedbo posega sem pridobival pri dr. Vinku Pavlovčiču na Ortopedski kliniki v Ljubljani, na Švedskem ter pri kanadskem profesorju Jacksonu, ki je posege izvajal v ZDA," je povedal Marčan. Po prvih načrtih naj bi mu pri prvih dveh posegih pomagal dr. Vinko Pavlovčič, a ga je zamenjal prof. Nemec iz ortopedske bolnišnice iz Lovrana. Vsak je naredil po eno artroskopijo in to je pomenilo začetek posegov v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

"Oprema je bila preprosta in rabljena. Italijanska kamera s črpalko je bila podarjena. Največji zaplet je predstavljala njuna sterilizacija, ki je zaradi optičnih elementov na običajni način s paro ni bilo mogoče izvesti. Namesto tega smo napravo namakali v sterilizacijsko tekočino," se spominja dr. Marčan. Kasneje so dobili nove artroskopske inštrumente in pripadajočo opremo.

Leta 1991 je dr. Marčan kot prvi v Sloveniji izvedel artroskopijo ramena. "Število artroskopskih posegov je v naslednjih letih naraščalo, saj smo imeli v Valdoltri kot edini v državi za tovrstne posege vedno na voljo eno operacijsko dvorano. Zato se Ortopedska bolnišnica Valdoltra po kakovosti in naprednosti izvajanja artroskopskih posegov lahko primerja z najbolj razvitimi evropskimi državami, kot so Švica, Francija in Nemčija," je povedal dr. Marčan.

Med prvimi na svetu so resne artroskopske posege začeli izvajati Japonci. S pomočjo cistoskopa je vsebino kolena že davnega leta 1919 pregledoval prof. Kenji Takagi, je kot zanimivost dodal dr. Marčan.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Medicina in družba
Slovenija
Slovenija Sevniško prakso vpeljali po vsej Sloveniji

V ZD Sevnica so za dobro prakso 2018 prijavili izvajanje preventivnega programa za odraslo populacijo, pri katerem so aktivno sodelovali in...

Klinična praksa
Klinična praksa Bolniki potrebujejo prehransko obravnavo

Vsaj polovica mojih bolnikov potrebuje prehransko obravnavo, ugotavlja družinska zdravnica iz ZD Šiška dr. Milena Blaž Kovač, sicer...

Klinična praksa
Klinična praksa Brez učinkovitega presejanja raka trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je tretji najpogostejši vzrok smrti med vsemi onkološkimi obolenji. A trenutne metode ne prinašajo dokazov o...

Klinična praksa
Klinična praksa »Kardiologi so vse bolj invazivni, mi pa vse manj. Nekje na sredini se bomo srečali«

Sredi januarja so na oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor pripeljali mladeniča okoli dvajsetih let z vročino...

Klinična praksa
Klinična praksa Dobra praksa 2018: Poenotena skrb za najbolj ranljiv del populacije

Različne poklicne skupine v zdravstvu, zdravniki in medicinske sestre, imajo lahko ob istem bolniku različen načrt dela, ločene cilje,...

Klinična praksa
Klinična praksa Pomembnost zmanjšanja hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja podprta z novimi dokazi

»Kar zadeva ledvice in srčno-žilno bolezen, gre brez dvoma za učinek razreda. Ni težava, kadar gredo dokazi v isto smer. Kadar ne...

Novice
Novice Presnova v novem desetletju

Deset vodilnih strokovnjakov s področja presnovnih bolezni je za publikacijo Nature Metabolism poudarilo glavne teme, ki bodo krojile...