30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra

30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra
30 let od prve artroskopije kolena v Ortopedski bolnišnici Valdoltra
  11.03.2019  |  15:42
Čas branja: 2 min
Pred 30 leti je v Ortopedski bolnišnici Valdoltra Radoslav Marčan, danes direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra, opravil prvo artroskopsko operacijo kolena. V prihodnosti se bo nabor artroskopskih posegov zaradi njihove nizke invazivnosti in številnih prednosti razširil še na številna druga medicinska področja, menijo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Artroskopija, ki se zelo pogosto uporablja pri ortopedskih operacijah, med katerimi prednjačijo posegi na kolenu in ramenu, je danes minimalno invazivni kirurški poseg za diagnosticiranje in zdravljenje poškodb ter obolenj sklepov, so ob 30. obletnici od prvega posega povedali v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Postopek

Artroskopija je tehnično zahtevnejša od primerljivega klasičnega kirurškega posega, zahteva visoko stopnjo izurjenosti operaterja in posebno tehnološko opremljenost. Kirurg prek drobnega reza zgolj v sklep uvede optični sistem. Gre za sistem osvetlitve in leč s premerom od 3 do 5 milimetrov, ki so nameščene v kovinski cevki. Na optiko je pritrjena posebna kamera, ki posname sliko iz sklepa in jo povečano prenaša na zaslon, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Artroskopija kirurgu omogoča podroben pregled vseh sklepnih struktur, vključno s tistimi, ki so pri klasičnih kirurških posegih težko vidne ali nedostopne. Poleg reza, ki je potreben za uvedbo optične naprave, kirurg naredi večinoma še enega ali več dodatnih rezov v velikosti nekaj milimetrov, prek katerih v sklep uvaja operativne inštrumente. To so različna tipala, prijemalke, ščipalke ter miniaturni električni in motorizirani inštrumenti za izvajanje operativnega posega v notranjosti sklepa," pojasnjujejo v bolnišnici.

Prednost artroskopije

Velika prednost artroskopskih posegov je minimalna travma okoliškega zdravega tkiva. Bolečina je v obdobju po operaciji zato manj izrazita, hospitalizacija zato večinoma ni potrebna. Vse naštete prednosti izboljšujejo funkcionalne rezultate operativnega zdravljenja in zmanjšujejo tveganja zapletov, kot so velike krvavitve, okužbe in prekomerno brazgotinjenje. Zaradi drobnih kožnih rezov je bistveno boljši tudi estetski učinek operacije.

Spomini na prvi poseg

Danes direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslav Marčan, specialist ortoped, je 7. marca 1989 izvedel prvo artroskopijo. "Na prvo artroskopsko operacijo sem se začel pripravljati pred več kot 30 leti. Znanje za izvedbo posega sem pridobival pri dr. Vinku Pavlovčiču na Ortopedski kliniki v Ljubljani, na Švedskem ter pri kanadskem profesorju Jacksonu, ki je posege izvajal v ZDA," je povedal Marčan. Po prvih načrtih naj bi mu pri prvih dveh posegih pomagal dr. Vinko Pavlovčič, a ga je zamenjal prof. Nemec iz ortopedske bolnišnice iz Lovrana. Vsak je naredil po eno artroskopijo in to je pomenilo začetek posegov v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

"Oprema je bila preprosta in rabljena. Italijanska kamera s črpalko je bila podarjena. Največji zaplet je predstavljala njuna sterilizacija, ki je zaradi optičnih elementov na običajni način s paro ni bilo mogoče izvesti. Namesto tega smo napravo namakali v sterilizacijsko tekočino," se spominja dr. Marčan. Kasneje so dobili nove artroskopske inštrumente in pripadajočo opremo.

Leta 1991 je dr. Marčan kot prvi v Sloveniji izvedel artroskopijo ramena. "Število artroskopskih posegov je v naslednjih letih naraščalo, saj smo imeli v Valdoltri kot edini v državi za tovrstne posege vedno na voljo eno operacijsko dvorano. Zato se Ortopedska bolnišnica Valdoltra po kakovosti in naprednosti izvajanja artroskopskih posegov lahko primerja z najbolj razvitimi evropskimi državami, kot so Švica, Francija in Nemčija," je povedal dr. Marčan.

Med prvimi na svetu so resne artroskopske posege začeli izvajati Japonci. S pomočjo cistoskopa je vsebino kolena že davnega leta 1919 pregledoval prof. Kenji Takagi, je kot zanimivost dodal dr. Marčan.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Klinična praksa
Klinična praksa MS sestra: temelj zaupanja in razumevanja bolezni

»Bolniki si želijo pogostega komuniciranja z medicinsko sestro, specializirano za multiplo sklerozo, ker na tem temelji njihovo zaupanje,...

Klinična praksa
Klinična praksa »Ti je zdravnica danes popravila nogo?«

Vprašanje v naslovu Igorjev mlajši sin vsakokrat z brezmejnim otroškim optimizmom postavi očetu, ko se ta vrne s pregleda pri...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...