Komentar

Začelo se je in naj ne zaide

Začelo se je in naj ne zaide
Začelo se je in naj ne zaide
  25.04.2019  |  22:00
Čas branja: 2 min

Kakršnokoli je že vaše mnenje o uporu/vstaji/revoluciji družinskih zdravnikov v Sloveniji, glavno in neizpodbitno dejstvo je, da je slovenski zdravstveni sistem najprej na primarni ravni prepotreben spremembe. O tem se verjetno strinjamo vsi, stroka, bolniki in politika. Težava je že vsa leta – zato se nič ne zgodi – samo v tem, kako to storiti. Oziroma bolje rečeno: vsi vse vemo, poznamo rešitve, ni pa nikogar, ki bi tudi zares kaj uresničil. Pa pustimo vzroke, opravičila in kazanje s prstom ob strani. V tem mesecu smo se veliko pogovarjali z družinskimi zdravniki, o njihovih razlogih za upor, o tem, kako se je njihov upor razumel in razplamtel. Ne nazadnje je našo tokratno kolumno napisala družinska zdravnica Katja Žerjav, v intervjuju pa je nekaj svojih misli o delu in življenju družinske zdravnice zaupala Zdenka Koželj Rekanović, zdravnica v ZD v koroškem mestecu Prevalje.

Brez družinskih zdravnikov ni medicine

Na tiskovni konferenci, ki so jo včeraj ob izidu knjižice za bolnike s krvnimi raki pripravila društva bolnikov s krvnimi raki, je hematolog prof. dr. Samo Zver tudi družinskim zdravnikom izrazil iskreno hvaležnost za to, da diag­nostika in zdravljenje krvnih rakov v Sloveniji tako dobro tečeta. Podobno v članku o sicer redki pljučni hipertenziji pravita tudi pulmologinji doc. dr. Barbara Salobir in dr. Polona Mlakar, ki sta sredi aprila na Kokaljevih dnevih v Laškem družinskim zdravnikom priznali, da so pri odkrivanju takih stanj, kot je pljučna hipertenzija, neprecenljivi.

Veliko specialistov in subspecialistov priznava veliko vrednost kolega družinskega zdravnika, saj se ta v času, ko se specialist ukvarja samo z eno boleznijo ali organom, ukvarja s številnimi potencialnimi boleznimi, o katerih mora o vsaki vedeti »nekaj«, hodi na teren, obravnava urgentna stanja, ob katerih se nemalo specialistom zašibijo kolena, se pogovarja z neozdrav­ljivo bolnimi in se pregovarja z ljudmi, ki prav malomarno ne jemljejo predpisanih terapij ali ki dvomijo o cepljenju proti nalezljivim boleznim. Velikokrat nehvaležno »vratarsko« delo družinskega zdravnika je za zdravstveni sistem neprecenljivo, zato je prav, da se je začela vstaja družinske medicine. Podpirati bi jo morali vsi bolniki.

Ne dopustite, da vas izigrajo

Ko se je tako našlo 23 pogumnih posameznikov, ki so napovedali odpovedi delovnega razmerja, so to storili iz pravih vzgibov. Opozorili so na to, da v trenutni količini časa in virov svojega poklica ne morejo več opravljati tako, da bi bili mirni in da bi lahko bolnike brez strahu pogledali v oči. Časa za medicinsko obravnavo je premalo, da bi lahko zdravnik naredil to, kar po sodobnih smernicah z dokazi podprte medicine mora narediti. Zdravniki, ki so »zagrozili« z odpovedmi, tega niso storili zaradi denarja. Iskreno verjamem, da so to naredili zaradi slabih delovnih razmer. Takoj so pridobili pozornost. A kaj se je zgodilo? Nekaj interesnim skupinam ali posameznikom je uspelo, da so pozornost s prave težave, ki je gnala gorenjske zdravnike, preusmerili na: denar. Preostanek zgodbe poznate. Ljudje so se razdelili na podpornike in kritike. Kot novinarka sem v teh tednih morala sprejeti veliko gneva, kako smo mediji in politika sokrivi za nastale razmere. Toda mediji smo odsev realnosti družbe, položaj pa čustveno občutljiv. Zato prosim družinske zdravnike, ki se bojujete za svoj poklic in bolnike, da ne nehate poudarjati prave vrednote poklica in pravih težav. Tisti, ki poznamo razmere, vemo, da vam samo finančna operacija na plačilnem listu ne bo odpravila osnovne težave, zaradi katere izgorevate, to je slabih razmer za delo. Vse drugo je blef.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Klinična praksa
Klinična praksa MS sestra: temelj zaupanja in razumevanja bolezni

»Bolniki si želijo pogostega komuniciranja z medicinsko sestro, specializirano za multiplo sklerozo, ker na tem temelji njihovo zaupanje,...

Klinična praksa
Klinična praksa »Ti je zdravnica danes popravila nogo?«

Vprašanje v naslovu Igorjev mlajši sin vsakokrat z brezmejnim otroškim optimizmom postavi očetu, ko se ta vrne s pregleda pri...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...