Komentar

Začelo se je in naj ne zaide

Začelo se je in naj ne zaide
Začelo se je in naj ne zaide
  25.04.2019  |  22:00
Čas branja: 2 min

Kakršnokoli je že vaše mnenje o uporu/vstaji/revoluciji družinskih zdravnikov v Sloveniji, glavno in neizpodbitno dejstvo je, da je slovenski zdravstveni sistem najprej na primarni ravni prepotreben spremembe. O tem se verjetno strinjamo vsi, stroka, bolniki in politika. Težava je že vsa leta – zato se nič ne zgodi – samo v tem, kako to storiti. Oziroma bolje rečeno: vsi vse vemo, poznamo rešitve, ni pa nikogar, ki bi tudi zares kaj uresničil. Pa pustimo vzroke, opravičila in kazanje s prstom ob strani. V tem mesecu smo se veliko pogovarjali z družinskimi zdravniki, o njihovih razlogih za upor, o tem, kako se je njihov upor razumel in razplamtel. Ne nazadnje je našo tokratno kolumno napisala družinska zdravnica Katja Žerjav, v intervjuju pa je nekaj svojih misli o delu in življenju družinske zdravnice zaupala Zdenka Koželj Rekanović, zdravnica v ZD v koroškem mestecu Prevalje.

Brez družinskih zdravnikov ni medicine

Na tiskovni konferenci, ki so jo včeraj ob izidu knjižice za bolnike s krvnimi raki pripravila društva bolnikov s krvnimi raki, je hematolog prof. dr. Samo Zver tudi družinskim zdravnikom izrazil iskreno hvaležnost za to, da diag­nostika in zdravljenje krvnih rakov v Sloveniji tako dobro tečeta. Podobno v članku o sicer redki pljučni hipertenziji pravita tudi pulmologinji doc. dr. Barbara Salobir in dr. Polona Mlakar, ki sta sredi aprila na Kokaljevih dnevih v Laškem družinskim zdravnikom priznali, da so pri odkrivanju takih stanj, kot je pljučna hipertenzija, neprecenljivi.

Veliko specialistov in subspecialistov priznava veliko vrednost kolega družinskega zdravnika, saj se ta v času, ko se specialist ukvarja samo z eno boleznijo ali organom, ukvarja s številnimi potencialnimi boleznimi, o katerih mora o vsaki vedeti »nekaj«, hodi na teren, obravnava urgentna stanja, ob katerih se nemalo specialistom zašibijo kolena, se pogovarja z neozdrav­ljivo bolnimi in se pregovarja z ljudmi, ki prav malomarno ne jemljejo predpisanih terapij ali ki dvomijo o cepljenju proti nalezljivim boleznim. Velikokrat nehvaležno »vratarsko« delo družinskega zdravnika je za zdravstveni sistem neprecenljivo, zato je prav, da se je začela vstaja družinske medicine. Podpirati bi jo morali vsi bolniki.

Ne dopustite, da vas izigrajo

Ko se je tako našlo 23 pogumnih posameznikov, ki so napovedali odpovedi delovnega razmerja, so to storili iz pravih vzgibov. Opozorili so na to, da v trenutni količini časa in virov svojega poklica ne morejo več opravljati tako, da bi bili mirni in da bi lahko bolnike brez strahu pogledali v oči. Časa za medicinsko obravnavo je premalo, da bi lahko zdravnik naredil to, kar po sodobnih smernicah z dokazi podprte medicine mora narediti. Zdravniki, ki so »zagrozili« z odpovedmi, tega niso storili zaradi denarja. Iskreno verjamem, da so to naredili zaradi slabih delovnih razmer. Takoj so pridobili pozornost. A kaj se je zgodilo? Nekaj interesnim skupinam ali posameznikom je uspelo, da so pozornost s prave težave, ki je gnala gorenjske zdravnike, preusmerili na: denar. Preostanek zgodbe poznate. Ljudje so se razdelili na podpornike in kritike. Kot novinarka sem v teh tednih morala sprejeti veliko gneva, kako smo mediji in politika sokrivi za nastale razmere. Toda mediji smo odsev realnosti družbe, položaj pa čustveno občutljiv. Zato prosim družinske zdravnike, ki se bojujete za svoj poklic in bolnike, da ne nehate poudarjati prave vrednote poklica in pravih težav. Tisti, ki poznamo razmere, vemo, da vam samo finančna operacija na plačilnem listu ne bo odpravila osnovne težave, zaradi katere izgorevate, to je slabih razmer za delo. Vse drugo je blef.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
S kavča na tekmo: kako naj pretečem desetko in polmaraton?

Nasveti iz prve roke, od tekaškega trenerja in legende ter podjetnice in gospodarstvenika, ki ne najdeta izgovora, zakaj ne bi tekla. Brez...

Medicina in družba
Medicina in družba Pa saj vendar nima nič na sebi!

»Pa saj vendar cesar nima nič na sebi,« te dni govori peščica prebivalstva, večina pa še vedno molči. Je možno, da verjamejo v...

Klinična praksa
Klinična praksa (intervju) Družinsko medicino moramo narediti prijetno za mlade

Delo družinskih zdravnikov je vsako leto težje, zahteve pacientov in stroke se povečujejo, obremenjeni so z administracijo, ki vzame...

Klinična praksa
Klinična praksa Zboli človek, ne telo ali psiha. Zdravniki, raziščimo obe vrsti težav

»Ločevanje na telesne in psihične bolezni je preživeto. Vsaj v celostnem razmišljanju ob bolniku ju moramo znati videti skupaj in v...

Medicina in družba
Medicina in družba Umetna inteligenca interpretira rezultate krvnih preiskav

Slovenski zdravniki že imajo možnost uporabiti znanje algoritma strojnega učenja, ki ga je razvilo švicarsko podjetje s slovenskimi...

Novice
Novice Varnejše zmanjšanje tveganja bolnišničnih okužb z naravnimi biocidi

Zanimivo raziskovalno izhodišče si je zastavila dijakinja II. gimnazije Maribor Ana Brence, ki je protimikrobno učinkovitost triklosana...