Vrnitev bakteriofagov – bi lahko zmanjšali tveganje bolnišničnih okužb?

Vrnitev bakteriofagov – bi lahko zmanjšali tveganje bolnišničnih okužb?
Vrnitev bakteriofagov – bi lahko zmanjšali tveganje bolnišničnih okužb?
  25.04.2019  |  22:00
Čas branja: 2 min
S fenomenom bakteriofagov sta se v svojem raziskovalnem projektu »pozabavali« Lana Krmelj in Nuša Kos Thaler, dijakinji II. gimnazije v Mariboru. Zanimalo ju je predvsem dvoje: prisotnost bakteriofagov v odpadnih vodah (izplakah) in njihov potencial pri bakterijski dekontaminaciji površin.

Široka in pogosto nekritična uporaba antibiotikov je človeštvo privedla do tega, da mora najti alternative, ki ga bodo zaščitile pred rezistentnimi patogenimi bakterijami. Zanimivo možnost ponuja narava v obliki bakterijam prilagojenih virusov, bakteriofagov. Specifični virusi, ki so prilagojeni sobivanju z bakterijami in izkoriščajo njihove citoplazmatske organele, so bili za človeka zanimivi že zelo zgodaj. Tako imenovano fagno zdravljenje so namreč razvijali in uporabljali že na začetku 20. stoletja, iz laboratorijev pa jih je izrinil prvi antibiotik penicilin.

Obetavni rezultati zahtevajo ­nadaljnje raziskave

Raziskovalni pogoji so izhodišče njune raziskave omejili na proučevanje protimikrobnega potenciala fagov in fagnih pripravkov pri dekontaminiranju površin in materialov, s poudarkom na ugotavljanju njihovega učinka na bakterije, ki so odporne proti raznim razkužilnim sredstvom in antibiotikom. Po izhodiščnih pogovorih z eno od mentoric, doc. dr. Sandro Janežič, sta Lana in Nuša kot testni bakteriji uporabili P. aeruginosa in S. aureus. Zanju je namreč značilno, da ju najdemo v bolnišničnem okolju, poleg tega sta prisotni tudi v odpadnih vodah kot ključnem mediju za iskanje bakteriofagov. Avtorici sta v vzorcih odpadne vode uspešno našli specifične bakteriofage, katerih prisotnost sta uspešno potrdili z metodo plakov. Metoda, v kateri bakteriofagi lizirajo na gojišču rastočo bakterijsko kolonijo, določa prisotnost pa tudi število bakteriofagov v vzorcu s predpostavko, da en bakteriofag okuži eno bakterijsko celico.

Uporabne za dekontaminacijo

V nadaljevanju sta Lana in Nuša preizkusili učinkovitost fagne suspenzije za dekontaminacijo predhodno okuženih površin, in sicer tekstila ter objektnega stekla. Primerjali sta redukcijo števila bakterij ob uporabi neredčene in desetkrat redčene suspenzije bakteriofagov. Kot sta povedali Lana in Nuša, so bakteriofagi pokazali zanimiv protimikrobni potencial. »Tako pri steklu kot pri tekstilu nama je z neredčeno suspenzijo uspelo število bakterij zreducirati za 2log. S tem sva dokazali, da bi fagne suspenzije lahko uporabili za dekontaminacijo, res pa je, da bi njihova komercialna uporaba v razkužilnih sredstvih zahtevala dodatne raziskave,« je povedala Nuša.

Raziskava dijakinj odpira zanimivo področje, posebej aktualno zaradi hitrega naraščanja deleža proti antibiotikom odpornih mikroorganizmov in naraščajočega tveganja bolnišničnih okužb kot posledice vse večjih bolnišničnih sistemov, ki jih je čedalje težje nadzorovati. Kot opozarjata avtorici, notranja uporaba bakteriofagov kot potencialna alternativa antibiotikom zahteva dodatno pozornost zaradi nevarnosti prenosa patogenih vektorjev.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Življenje s strahom in negotovostjo

Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Klinična praksa
Klinična praksa MS sestra: temelj zaupanja in razumevanja bolezni

»Bolniki si želijo pogostega komuniciranja z medicinsko sestro, specializirano za multiplo sklerozo, ker na tem temelji njihovo zaupanje,...

Klinična praksa
Klinična praksa »Ti je zdravnica danes popravila nogo?«

Vprašanje v naslovu Igorjev mlajši sin vsakokrat z brezmejnim otroškim optimizmom postavi očetu, ko se ta vrne s pregleda pri...

Klinična praksa
Klinična praksa POGOVOR: Za vsakega bolnika je treba najti najboljšo pot

Nevrolog prof. dr. Tjalf Ziemssen je neomajen zagovornik zdravljenja MS po načelu »zgodaj in z najučinkovitejšimi zdravili«, da bi...