Življenje s strahom in negotovostjo

Življenje s strahom in negotovostjo
Življenje s strahom in negotovostjo
  26.07.2019  |  22:00
Čas branja: 2 min
Bolniki se s psihološkim bremenom, ki ga prinašata diagnoza in bolezen, različno spoprijemajo ter se nanje čustveno odzivajo. Pomembno je, da od čustev in strahu ne bežijo, ampak o njih govorijo, jih izražajo in se z njimi spopadejo.

Za zgodnjo fazo bolezni so značilni izguba ustreznih socialnih vedenj, apatija, dvom, afektivna nestabilnost, slab nadzor nad impulzi in sprememba v vedenju. V kronični fazi bolezni pa se bolniki navadno začenjajo videti skozi oči drugih, skozi njihove odzive in pričakovanja, pri čemer so pogosto prisotni tudi neustrezni vedenjski vzorci – pričakovanje razočaranja in zavrnitve.

Stopenjsko spoprijemanje z boleznijo

ŠOK IN ZANIKANJE

Zanikanje je zelo pogost odziv bolnikov. Čeprav zdravniki diagnoze postavijo na podlagi objektivnih dejstev, v fazi zanikanja bolniki upajo, da se je zdravnik zmotil. To lahko vodi v zavračanje svetovanega zdravljenja, iskanje drugih mnenj ali poseganje po nepreverjenih zdravljenjih.

SPOPRIJEMANJE Z DIAGNOZO

V tej fazi bolezni bolniki začnejo spoznavati, da je življenja, kot so ga imeli pred diagnozo, konec. Začenja se novo življenje – življenje s kronično boleznijo. V tem času nastopi žalovanje za izgubo tistega, kar so imeli pred boleznijo. Ta faza pa je pravzaprav nujna za naslednji korak – načrtovanje prihodnosti.

NEGOTOVOST

Pri spoprijemanju z multiplo sklerozo je negotovost eden najtežjih delov. Ne vedeti, kako se boš počutil naslednji dan, ali boš zmogel izpeljati vse načrtovane stvari ali boš morda preutrujen, lahko vodi v frustracije in celo nesporazume z bližnjimi. Ti pogosto ne vedo, ali naj bolnika spodbujajo ali celo silijo k načrtovanim aktivnostim ali je bolnik dejansko tako zelo utrujen, da ne zmore.

DEPRESIJA IN ANKSIOZNOST

Depresija in anksioznost sta pogosti spremljevalki kroničnih bolezni, ki glede na rezultate raziskav lahko vplivata na hujši potek in slabše izide zdravljenja. Nastanek depresije lahko pospeši tudi preveč nestrpna in zahtevna okolica.

Ne želijo biti breme drugim

Na potek zdravljenja pomembno vplivata tudi bolnikov pogled na bolezen in zavedanje, da lahko za svoje zdravje in zdravljenje veliko naredi sam. V prvem koraku to pomeni, da se bolnik informira o svoji bolezni – o tem, kakšno prognozo prinaša in kakšen spekter možnosti ima.

Poleg skrbi za lastno zdravje pa je pri bolnikih z multiplo sklerozo skoraj vedno prisoten tudi občutek skrbi, da bodo postali breme svojim najbližjim. Pomembno je, da pred njimi ne skrivajo svojih čustev, pričakovanj in strahov, ampak jih jasno izražajo, saj ugibanje o tem lahko pripelje do nesporazumov ali celo do odpora in jeze.

Bolnik lahko odnos z najbližjimi krepi tako, da:

– pošteno in odprto komunicira z družino in prijatelji;

– bližnjim pomaga razumeti svoje novonastale potrebe;

– skupaj iščejo informacije o bolezni in zdravljenju;

– ko česa ne zmore več sam, prosi za pomoč bližnje;

– bližnje vključi v odločitev o zdravljenju.

Drugi primanjkljaji na miselnem področju

Nekateri bolniki z multiplo sklerozo lahko razvijejo težave tudi na področju pozornosti, koncentracije, spomina, sposobnosti učenja in sposobnosti obdelovanja podatkov. Pomembno je, da ob morebitnih težavah nanje opozorijo osebnega zdravnika ali nevrologa, saj jih lahko ta preusmeri k primernemu specialistu, ki opravi pregled in nudi ustrezno pomoč ter oblikuje nadaljnje ukrepe.

Vir: knjižica Soočanje z boleznijo (avtorice Ingrid Plankar, psihoanalitična terapevtka, Anita Pirečnik Noč, mag. zdrav. nege, in dr. Estera Žalik, spec. klin. psih.)

Razkritje: Objavo članka je omogočilo podjetje Biogen Pharma. Biogen-03990

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Klinična praksa
Klinična praksa Učinek zdravljenja vztraja že devet let po zadnjem odmerku

Pri sodobnem zdravljenju MS je treba vztrajati pri zgodnjem diagnosticiranju in takojšnjem oziroma zgodnjem zdravljenju z...

Klinična praksa
Klinična praksa Jaz sem tista, ki vodi, ne bolezen

»Zelo pomembno je, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Zaradi bolezni se nikakor ne smeš osamiti ali odreči družinskemu življenju, saj ti...

Medicina in družba
Medicina in družba MS pri ženskah

Multipla skleroza (MS) prizadene ženske v rodni dobi, zato ženske z MS pomenijo posebno skupino. O morebitnem načrtovanju družine in...

Medicina in družba
Medicina in družba Zaprla sem se in praskala do onemoglosti

»Zadnja leta bolje sodelujemo. Žal pa bolniki z atopijskim dermatitisom še vedno nismo dovolj slišani. Nenehno poudarjamo, da...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravilišče enkrat na leto ne more nadomestiti učinkov redne vadbe

Bistvo rehabilitacije človeka z multiplo sklerozo je odvisno od njegovega stanja in prizadetosti. Zgolj obnovitvena rehabilitacija v...

Klinična praksa
Klinična praksa Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak tudi duhovna in socialna blaginja

Na področju obravnave bolnikov z MS prevečkrat pozabimo, da zdravje ne pomeni le odsotnosti bolezni ali invalidnosti, ampak telesno,...