Komentar

Nova vlada, domet zdravstvenega sistema in COVID-19

Nova vlada, domet zdravstvenega sistema in COVID-19
Nova vlada, domet zdravstvenega sistema in COVID-19
  27.02.2020  |  22:00
Čas branja: 2 min

Morda boste te vrstice prebrali šele po tem, ko se bo že sestavila nova politična garnitura. Ko tole pišem, se ime Tomaža Gantarja (Desus) valja po kuloarjih kot ime verjetnega novega ministra za zdravje. Menda je dogovorjeno, stranka SDS je opravila vso svojo matematiko. Če bo torej nova vlada, kaj lahko pričakujemo v zdravstvu? Če zdravstvo ne bo prioriteta – kar v politiki že dolgo ni bilo –, se ne bo zgodilo ničesar zares sistemskega. Tako kaže zgodovina. Naša politika je premalo strateška in veliko preveč neenotna, da bi lahko pričakovali kaj presežnega. Če mislijo resno, pa naj jim bo spodnje v razmislek.

Res vemo, kaj je narobe?

Ko poslušamo o slovenskem zdravstvu in njegovih glavnih ciljih, se predpostavlja, da najpomembnejše značilnosti našega zdravstvenega sistema niso sporne oziroma da poznamo njegove največje pomanjkljivosti. Pa to drži?

Leta 2017 je znani slovenski ekonomist in matematik Velimir Bole v ekonomski reviji Gospodarska gibanja, številka 498, v zelo realnem članku dokumentiral glavne značilnosti zdrav­stvenih sistemov v EU in na tej osnovi največja odstopanja našega zdravstvenega sistema od EU. S tako primerjavo je identificiral glavne sistemske značilnosti, ki so v ozadju teh odstopanj, to je relativnih slabosti sistema, ki bi morale biti v središču sprememb naše vlade. Če misli resno. Ekonomistove glavne ugotovitve o potrebnih spremembah zdravstvenega sistema, ki jih podatki potrjujejo in ki bi jih morali poznati tudi ministri za zdravje in finance, so take:

Kar smo že slutili ...

Treba je povečati število zdravnikov, zlasti v deficitarnih specialnostih, zaradi pomanjkanja zdravnikov je treba vsebinsko povezovati (in ne ločevati!) javne in zasebne ponudnike storitev, zadnja povezava zahteva še vzpostavitev polnega vrednotenja stroškov, ne le diagnoz, temveč tudi posameznih storitev zdravstvenega sistema, hkrati pa še spremembo vodenja in nadzora javnih bolnišnic (sprememba zakona o javnih zavodih). Nujno potrebna pa je tudi korekcija financiranja zdravstva: najprej je treba dejansko financiranje prilagoditi formalno izkazanemu, pravi Bole, nato pa finančna sredstva za zdravstvo povišati, Bole računa, da vsaj za pet odstotkov. Po proizvodnji zdravstvenih storitev je naš sistem učinkovit, pravi ekonomist, celotno zaostajanje v učinkovitosti za najboljšimi sistemi pa je posledica slabših učinkov zdravstvenih storitev. Če želite prebrati ves članek z vsemi zbranimi podatki in analizami, je dosegljiv na spletni strani www.eipf.si/publikacije/gospodarska-­gibanja/2017/gospodarska-gibanja-498/domet-zdravstvenega-sistema-kje-je-slovenija.

Zakaj so spremembe tako težke?

Spremembo zakonodaje, tako obsežno, ki bi bila potrebna za posodobitev in prevetritev zdravstva, je iz dneva v dan težje spraviti skozi parlament. V dveh desetletjih se je v delovanju sistema marsikaj spremenilo, nastale so težave, ki so se površno reševale, ali pa se niso. Vsakič so nastale interesne skupine, ki so z vsemi možnimi sredstvi vplivale na predlagatelje zakonov in poslance. Zmeda v javnosti, kaj v resnici pomenijo zakonski predlogi, odnašanje fokusa, informacijski šumi, medla podpora vlade, premalo idej, preveč nakopičenih težav, neredko pa na koncu še iztrošene koalicije so vodili predloge v predalnike. Vse to smo opazovali večkrat, zato je v zadnjem času v zdravstvu veliko napetosti, apatije in nemotiviranosti zaposlenih v zdravstvu. Pa ne le v zdravstvu.

In tako od politike pridemo do COVID-19. Panika pred širjenjem epidemije okužb z novim virusom je pokazala, da ljudje politiki (in vladnim institucijam) ne zaupajo. Ne zaupajo, da je vse pod nadzorom, da so ukrepi predvideni, da je zmogljivosti dovolj, da testi so, ne zaupajo niti pomirjajočim tonom. Danes, ko to pišem, bi ljudi najbolj pomirila informacija, da je na voljo dovolj zaščitnih mask, ne pa strokovno zatrjevanje, da jih ne potrebujejo. Tako daleč smo prišli.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Novice
Novice DRUGA FARMA DEBATA: Prihodnost financiranja zdravil iz javnih sredstev

Slovenijo v tujini velikokrat pohvalijo, da financira in ima na voljo vsa klinično pomembna zdravila, ki so standard tudi v zahodni...

Tehnologija
Tehnologija PRVA FARMA DEBATA: Vaša vprašanja in odgovori o digitalnem trženju

V začetku maja smo v uredništvu Medicine danes pripravili prvo farma debato. Ker je koronavirus veliko komunikacije in trženjskih...

COVID-19
COVID-19 Potrditev učinkovitosti remdesivirja proti COVID-19

Zgodnji rezultati raziskave ACTT so pokazali 31 odstotkov hitrejše okrevanje bolnikov, hospitaliziranih zaradi COVID-19. Ugotovili so tudi...

COVID-19
COVID-19 Kako na »Štefanu« testirajo zaščitne maske

Med pandemijo koronavirusa je skupina raziskovalcev z Instituta Jožefa Stefana (IJS) pod sovodstvom prof. Igorja Mekjaviča in prof. dr....

COVID-19
COVID-19 Lahko toplo vreme ustavi COVID-19?

O morebitnem rešilnem vplivu toplejšega vremena na COVID-19 je še vedno veliko teorij in razmeroma malo uporabnih podatkov.

COVID-19
COVID-19 Po identifikaciji učinkovitih protivirusnih protiteles klinični razvoj in proizvodnjo prevzema "big pharma"

Po podatkih portala Pharma Intelligence naj bi v svetu trenutno razvijali 204 različne proizvode za boj proti pandemiji COVID-19, med...

Klinična praksa
Klinična praksa Hereditarni angioedem – Pomagajte nam pomagati bolnikom s to redko boleznijo!

Hereditarni angioedem (HAE) je redka dedna bolezen, ki jo povzroči pomanjkanje ali zmanjšana aktivnost zaviralca C1 esteraze. Doc. dr....