Kako pogosto imajo okuženi simptome prebavil

Kako pogosto imajo okuženi simptome prebavil
Kako pogosto imajo okuženi simptome prebavil
  23.03.2020  |  16:23
Čas branja: 2 min
Na podlagi pred nedavnim objavljene raziskave kitajskih avtorjev, ki so proučevali prevalenco simptomov prebavil pri okuženih z novim koronavirusom (SARS-CoV-2), ima polovica okuženih sprva težave s prebavili še pred začetkom respiratornih simptomov (kašelj ali težka sapa). Ne glede na omejitve rezultati te raziskave prispevajo pomembne klinične informacije, na podlagi katerih lahko zdravniki na okužbo s COVID-19 pomislijo tudi pri bolnikih z vročino in pridruženo diarejo, bruhanjem ali bolečinami v trebuhu ob odsotnosti kašlja ali težke sape.

Znano je, da je najpogostejša klinična manifestacija okuženih s COVID-19 povišana telesna temperatura v kombinaciji s prizadetostjo dihal, med katerimi sta najpogostejša simptoma kašelj in težka sapa. S širjenjem pandemije in zbiranjem kliničnih podatkov okuženih se učimo tudi o prevalenci in vrsti simptomov drugih organskih sistemov.

Simptomi prebavnega sistema

V kitajski raziskavi z 204 bolniki iz province Hubej, okuženimi s COVID-19 (107 moških, povprečna starost vseh 54,9 leta), je bila polovica okuženih (48,5 odstotka bolnikov) sprejeta v bolnišnico zaradi enega ali več simptomov prebavnega sistema ob odsotnosti kašlja ali težke sape. Večina (93 odstotkov) jih je sicer imela pridruženo povišano telesno temperaturo, pri vseh, razen sedmih, so se pozneje pojavili še simptomi dihal.

Najpogostejša simptoma v tej skupini sta bila izguba apetita (83 okuženih, 83,8 odstotka) in diareja (29 okuženih, 29,3 odstotka). Redkeje se je klinična slika začela z bruhanjem (osem okuženih, 0,8 odstotka) ali z bolečinami v trebuhu (štirje okuženi, 0,4 odstotka). Glede na nespecifičnost izgube apetita kot vodilnega simptoma in upoštevajoč le bolnike z diarejo, bruhanjem ali trebušnimi bolečinami, se je v kitajski kohorti pri petini bolnikov (20 odstotkov) bolezen klinično začela s prebavnimi težavami in povišano telesno temperaturo ob popolni odsotnosti simptomov dihal. Diareja je bila pri večini blagega poteka in ni povzročila hude dehidracije. Večina bolnikov je navajala največ tri odvajanja na dan.

Čas od začetka simptomov do sprejema

Raziskovalci so poudarili, da je bil povprečni čas od začetka simptomov do sprejema v bolnišnico daljši pri tistih s simptomi prebavil in odsotnostjo simptomov dihal (devet proti 7,3 dneva, p = 0,02). Poleg tega je bil ob koncu raziskave manjši delež teh bolnikov odpuščen v domačo oskrbo (34,3 proti 60 odstotkov). Pri bolnikih s hujšim potekom COVID-19 so se poslabšali tudi simptomi prebavil. V celotni kohorti je do konca raziskave umrlo 36 bolnikov (17,7 odstotka) in med skupinama ni bilo statistične razlike v umrljivosti. Ker je bilo do konca raziskave 71 bolnikov (34,8 odstotka) še vedno hospitaliziranih, ni mogoče dokončno ugotoviti, ali med skupinama dejansko ni razlike v umrljivosti.

Razlike v hospitalizaciji

Med skupinama tudi ni bilo niti statistične razlike v celokupnem trajanju hospitalizacije niti v trajanju hospitalizacije na oddelku za intenzivno nego. Razlika je bila le numerična in pri bolnikih, pri katerih se je okužba začela s simptomi dihal, je bila hospitalizacija daljša. Vendar je minimalna numerična razlika najverjetneje posledica dejstva, da so bolniki z značilno klinično sliko okužbe s koronavirusom prej obiskali zdravnika in bili zato prej hospitalizirani.

Pridržki in pomen raziskave

Ena izmed pomanjkljivosti raziskave je kratek čas spremljanja bolnikov. Podatke in klinično stanje okuženih, vključenih v raziskavo, so namreč spremljali do 5. marca 2020, vključitveno obdobje pa je bilo med 18. januarjem in 28. februarjem 2020. Ob koncu raziskave je bila tako hospitalizirana še tretjina bolnikov (34,8 odstotka). Gre tudi za retrospektivno analizo z majhnim vzorcem. Ne glede na omejitve raziskave rezultati prispevajo pomembne klinične informacije, na podlagi katerih lahko zdravniki na okužbo s COVID-19 pomislijo tudi pri bolnikih z vročino in pridruženo diarejo, bruhanjem ali bolečinami v trebuhu ob odsotnosti kašlja ali težke sape. Na koncu je vredno omeniti, da deset odstotkov okuženih (20 bolnikov) ni imelo nobenega od simptomov dihalnega in prebavnega sistema.

Aleksandar Gavrić je specializant gastroenterologije.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Novice
Novice DRUGA FARMA DEBATA: Prihodnost financiranja zdravil iz javnih sredstev

Slovenijo v tujini velikokrat pohvalijo, da financira in ima na voljo vsa klinično pomembna zdravila, ki so standard tudi v zahodni...

Tehnologija
Tehnologija PRVA FARMA DEBATA: Vaša vprašanja in odgovori o digitalnem trženju

V začetku maja smo v uredništvu Medicine danes pripravili prvo farma debato. Ker je koronavirus veliko komunikacije in trženjskih...

COVID-19
COVID-19 Potrditev učinkovitosti remdesivirja proti COVID-19

Zgodnji rezultati raziskave ACTT so pokazali 31 odstotkov hitrejše okrevanje bolnikov, hospitaliziranih zaradi COVID-19. Ugotovili so tudi...

COVID-19
COVID-19 Kako na »Štefanu« testirajo zaščitne maske

Med pandemijo koronavirusa je skupina raziskovalcev z Instituta Jožefa Stefana (IJS) pod sovodstvom prof. Igorja Mekjaviča in prof. dr....

COVID-19
COVID-19 Lahko toplo vreme ustavi COVID-19?

O morebitnem rešilnem vplivu toplejšega vremena na COVID-19 je še vedno veliko teorij in razmeroma malo uporabnih podatkov.

COVID-19
COVID-19 Po identifikaciji učinkovitih protivirusnih protiteles klinični razvoj in proizvodnjo prevzema "big pharma"

Po podatkih portala Pharma Intelligence naj bi v svetu trenutno razvijali 204 različne proizvode za boj proti pandemiji COVID-19, med...

Klinična praksa
Klinična praksa Hereditarni angioedem – Pomagajte nam pomagati bolnikom s to redko boleznijo!

Hereditarni angioedem (HAE) je redka dedna bolezen, ki jo povzroči pomanjkanje ali zmanjšana aktivnost zaviralca C1 esteraze. Doc. dr....