(intervju) »Zasebnost podatkov je samo za zdrave ljudi«

(intervju) »Zasebnost podatkov je samo za zdrave ljudi«
(intervju) »Zasebnost podatkov je samo za zdrave ljudi«
  26.03.2020  |  22:00
Čas branja: 7 min
»Resnično. Treba je vedeti, da človek zdravila, ki ga potrebuje, ne bi mogel dobiti, če ne bi bilo informacij, ki so jih zagotovile generacije bolnikov pred njim. Kot bolnik lahko pripomorem k temu, da bodo prihodnje generacije dobile celo boljše zdravilo proti določeni bolezni,« je v pogovoru za naš časnik dejal predsednik uprave farmacevtskega podjetja Roche Christoph Franz.

Za menedžerja najvišje ravni, za katerega farmacevtska industrija ni prva industrija, v kateri je vodil velika podjetja, je bil v pogo­voru precej neposreden. Je vrhunski menedžer z izkušnjami iz letalske in transportne industrije. Med drugim je vodil Lufthanso in Deutsche Bahn. V Ljubljani je bil konec minulega leta, torej precej pred izbruhom epidemije koronavirusa, na obisku pri svojih sodelavcih v Rochu.

Če bi lahko, bi ga gotovo vprašali o vplivu te pandemije na prihodnost ter o morebitnih terapijah v boju proti COVID-19, med katerimi se omenja tudi Rocheva terapija za revmatoidni artritis, tocilizumab. V Rochu so sicer še zelo previdni. Poudarjajo, da trenutno ni objavljenih trdnih dokazov iz kliničnih preizkušanj glede varnosti in učinkovitosti tocilizumaba pri zdrav­ljenju COVID-19, prav tako noben zdravstveni organ še ni odobril zdravila za to indikacijo. So pa 19. marca letos napovedali začetek klinične študije za proučevanje tocilizumaba pri bolnikih, ki so hospitalizirani zaradi pljučnice, povzročene s COVID-19.

Varnost podatkov velika tema farmacevtske industrije

Julija lani je predsednik uprave podjetja Roche Christoph Franz s hrvaško vlado – s premierom Andrejem Plenkovićem in ministrom za zdravje Milanom Kujundžićem – podpisal partnerski sporazum o sodelovanju pri razvoju okolja personalizirane medicine na Hrvaškem. V okviru skupnega projekta bodo vzpostavili laboratorij za genomsko profiliranje in podatkovno bazo hrvaških onkoloških bolnikov. Hrvaška je trenutno edina država, ki zagotavlja genomsko profiliranje vsem metastatskim bolnikom z rakom. Vpogled v genomski profil bolnika zdravniku predlaga možne tarčne terapije, imunoterapije in klinične raziskave ter mu tako olajša odločitev o zdravljenju za individualnega bolnika. S strukturiranim zbiranjem podatkov bolnikov z rakom in napredno analitiko omogočajo boljše odločitve za vse naslednje bolnike, pri tem pa je treba paziti na zaščito njihovih osebnih podatkov. »Ustvariti moramo ravnovesje med skrbno hrambo individualnih podatkov bolnika, ki ne smejo biti objavljeni, na drugi strani pa ustvariti dostop do anonimiziranih podatkov, ki lahko pomagajo pri raziskavah in razvoju novih, še boljših terapij,« je prepričan Franz.

Te dni ste v Sloveniji. Kaj pričakujete od obiska?

Redno obiskujem Rocheve time po vsem svetu, da jih spoznam in da imajo tudi oni priložnost spoznati mene. V tem primeru imam tudi priložnost spoznati, kako deluje vaš zdravstveni sistem. Menimo, da je Slovenija kot majhna država idealna, da v njej lahko vpeljemo in preizkusimo najbolj inovativne ideje, ki jo lahko uvrstijo med najboljše v zdravstvu v EU.

Kaj ste spoznali, ugotovili?

Precej v smislu učenja in spoznanja. Vidim dobre priložnosti za razvoj digitalnega zdravja, ki lahko izboljša tudi učinkovitost sistema. Za Rochem stoji lastništvo družine, ki ji ni le do dividend, temveč tudi do dolgoročne uspešnosti podjetja in zdravstvenih sistemov, kjer smo.

Kaj so vas med obiskom spraševali zaposleni v Rochu?

Zelo jih je zanimala moja vloga predsednika uprave. V švicarskem upravljanju podjetij je bolj pomembna kot v drugih državah. Odgovoren sem za strategijo družbe, česar delničarji ne morejo prepustiti izvršnemu menedž­mentu. Uprava mora odločati in ukrepati na podlagi predlogov izvršne uprave. Lastniki – v večini družina, ustanovitelj Rocha – imajo interes dolgoročnega razvoja in naložb v podjetje. To je za podjetje, ki razvija inovativna zdravila, zelo pomembno. Proces od ideje do izdelka na trgu traja deset let, kar pomeni, da je poslovni cikel zelo dolg. Predsednik uprave sem pet let in še vedno imam koristi od idej, začetih že pred mojim prihodom. Enako moram svojim naslednikom omogočiti tudi sam.

Kako pomembno je, da menedžer pozna izdelke podjetja, torej v vašem primeru: koliko medicine ste se morali naučiti?

To me je vprašalo veliko ljudi. Če prevzameš odgovornost za vodenje takšnega podjetja, moraš podrobno poznati poslovni model, strategijo in tudi izdelke. Nato moraš dobro poznati še kulturo podjetja. Ker nisem strokovnjak za farmacevtiko, sem si moral najeti učitelja. Če nisi pripravljen tega storiti, nikar ne vzemi takšne službe.

Ste imeli učitelja s področja biologije, medicine?

Točno tako. Učiti sem se moral osnov biologije, medicine, kemije. Iz šole se nisem veliko spomnil. Želel sem podrobno poznati koncept bioloških zdravil, malih molekul, različnih metod proizvodnje zdravil ... Naučiti sem se moral tudi glavne značilnosti naših zdravil, indikacije in mehanizem delovanja. Moram priznati, da je bilo prvi dve leti res težko. Potem pa več znaš, bolj uživaš.

Leta 2018 je izvršni direktor Rocha Severin Schwan dejal, da bo Roche do leta 2019 še zrasel, da ga bodo poganjali povsem novi izdelki. Kakšna so vaša pričakovanja?

Severin Schwan je imel prav. Številke potrjujejo naša pričakovanja. Rastemo. Šli smo tudi skozi največjo tranzicijo portfelja zdravil v zgodovini. Tri največje terapije v onkološkem segmentu so v Evropi izgubile patentno pravico in zdaj tekmujejo na trgu, zaradi česar izgubljamo prihodek. Povsem normalen del procesa. Naš posel je po izgubi ekskluzivnosti zdravila to nadomestiti z novim inovativnim zdravilom. Naša pravica na premijo od inovacije traja nekaj let, nato pa je prepuščena trgu in konkurenci. V takih razmerah doseči desetodstotno rast je jasno znamenje, da so nova zdravila, ki smo jih pripeljali do bolnikov, zelo dobro sprejeta. V prihodnjih treh ali štirih letih pričakujem učinke novih zdravil, tudi spremembe na ameriškem trgu (patenti so tam padli nekoliko pozneje), ki je naš največji. Globalno pričakujem nadaljnjo rast, kar je neobičajno.

Ste kot menedžer prvič priča padcu patenta ali ste to že izkusili?

Pred leti sem to doživel že pri zdravilu Tamiflu. Ko si zraven, je kar dramatično. Zato so tako pomembne inovacije. Na primer prav Slovenija je zelo dober primer, saj je bilo pri vas lani odobrenih kar šest naših novih zdravil, v prihodnjem letu upamo na sedem novih zdravil.

Veste, da je Slovenija zgledna pri sprejemanju novih zdravil v klinično prakso? Za bolnike so na voljo vse terapije, ki jih imajo najboljše države.

Čas do prihoda zdravila v kliniko je pri vas krajši od evropskega povprečja, kar je velik dosežek in vam lahko samo čestitam. Slovenija je država, kjer lahko opazimo interes spraviti inovativna zdravila čim prej do bolnikov. Gre za bolnike z rakom in terapije, ki rešujejo življenje. Ne le naloga nas, ampak tudi družbe je, da terapevtske inovacije, ki spreminjajo življenja, pripelje karseda hitro do bolnikov.

Kako ste zadovoljni s pipelinom za prihodnjih deset let?

Zelo sem zadovoljen, da bo podjetje sposobno rasti. Gre za enega izmed boljših naborov potencialnih novih zdravil v prihodnosti farmacevtske industrije, na katerega sem zelo ponosen. Prepričan sem o uspehu teh inovacij.

Vidite še kakšno drugo morebitno gibalo rasti? Digitalizacija, personalizirano zdravljenje in diagnostika …

Omenili ste res pomembne elemente vseh naših aktivnosti. Inovativna zdravila, diagnostični test in tehnologija ... Močno pa delamo pri podpori zdravnikom, da bi se lahko lažje odločali pri zdravljenju specifičnega bolnika. To je bistvo personalizirane medicine.

Čeprav se veliko govori o digitalizaciji zdravstva, zakaj ga je v realnosti tako težko vpeljati?

Ne bi rekel, da je to tako težko, sicer se velika tehnološka podjetja ne bi podajala na področje zdravstva. Zdravstveni podatki, pa čeprav v papirnati obliki, so zelo kakovostni podatki. Pomenijo priložnost in bojazen za kršitev zasebnosti tu ni potrebna. Na eni strani so namreč osebni podatki, ki jih ne smemo objaviti, na drugi strani pa anonimne zbirke podatkov za razvoj in raziskovanje.

Menim, da je zasebnost podatkov samo za zdrave ljudi. Resnično. Treba je vedeti, da človek zdravila, ki ga potrebuje, ne bi mogel dobiti, če ne bi bilo informacij, ki so jih zagotovile generacije bolnikov pred njim. To znanje odpira drugačno ravnanje in tudi občutke: kot bolnik lahko pripomorem k še boljšim zdravilom proti posameznim boleznim generacij bolnikov, ki šele prihajajo.

Vaše podjetje izdeluje inovativna zdravila z visoko dodano vrednostjo. Po drugi strani pa ne gre zanemariti debat o izjemno visokih cenah teh zdravil. Kako se spoprijemate s tem?

To je težava. Jasno je, da bi morale cene zdravil odsevati koristi uporabe. To je razlog za višjo premijo inovacije, ki prav tako odseva v ceni. Kot drugo pa je treba upoštevati, da podjetja ne zahtevamo premije za vedno, temveč je osnova našega posla za čas trajanja patentne zaščite, torej omejeno število let. Povprečno patent živi 20 let. Približno deset let potrebujemo, da razvijemo zdravilo, nato približno desetletje pobiramo sadove. Vložimo v nove inovacije. Nato patent pade, pride konkurenca, cene se znižajo. In še to: zdravila so le manjši del zdravstvenih proračunov držav, med 13 in 18 odstotki. A kakorkoli, cena je težava.

Posebej v onkologijo prihajajo kombinacije dveh ali še več zdravil, ki še podražijo terapijo.

Kombinirano zdravljenje se pogosto kaže kot bolj uspešno, zavedamo pa se, da ena plus ena tu ne bo moglo biti dva. To je težava, h kateri bo Roche v prihodnosti moral pristopiti z rešitvijo. Odprti smo za to. Osem bolj učinkovitih zdravil v ZDA smo v nasprotju z Evropo dali na trg po ceni, ki smo jo določili sami. Pri sedmih je bila nižja od cene manj učinkovitega zdravila, pri zadnjem pa enaka ceni zdravila na trgu. Imamo zelo premišljen in razumen pristop do postavljanja cen za svoja zdravila. V Sloveniji pa se za končno ceno zdravila dogovorimo s plačnikom (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, op. a.).

Kako vidite kitajski trg v luči ameriško-kitajske trgovinske vojne? Kako bodo ti odnosi vplivali na vaše poslovanje?

Kot državljan sem zaskrbljen zaradi napetosti v smislu, da so zdravila, ki rešujejo življenja, doslej izključena iz trgovanja (pogovarjala sva se novembra lani, op. a.). Manj pa nas skrbi, ko smo videli, kako je Kitajska v zadnjih letih spremenila zdravstveni sistem. Ima resen in inovativen pristop k zagotavljanju zdravil. Proces odobritve in sprejemanja zdravil v financiranje so pospešili in množica inovativnih zdravil je že na voljo pri njihovi populaciji. To povsem spreminja paradigmo. Pozitivni učinek na spremembe v svetu, ki izhajajo iz sprememb na Kitajskem, je ogromen.

Je za Roche zanimiv še kakšen drug trg, denimo Indija?

Seveda ne gre samo za cene in dostopnost zdravil na trgu, gre tudi za vprašanje infrastrukture, razpoložljivosti in usposobljenosti zdravstvenih timov. V več državah poskušamo izboljšati osnovni sistem kot tak, da pozneje lahko postanemo oskrbovalci z diagnostiko in zdravili ter ustvarimo partnerstva z lokalno vlado in akademsko sfero. Napredek je že viden, je pa žal še veliko izzivov.

Sami imate izkušnje iz konkurenčne letalske in transportne industrije. Vidite kakšne podobnosti s farmacevtsko industrijo, se zadnja lahko kaj nauči od letalske?

Obe področji sta brez dvoma do podrobnosti regulirani. Je pa še prostor za učenje pri obeh. Letalska industrija je denimo še vedno osredotočena na stroške in učinkovitost. Ne bi mogel reči, da tega v farmacevtski industriji ni, vsekakor pa ne v takšnem obsegu.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Novice
Novice DRUGA FARMA DEBATA: Prihodnost financiranja zdravil iz javnih sredstev

Slovenijo v tujini velikokrat pohvalijo, da financira in ima na voljo vsa klinično pomembna zdravila, ki so standard tudi v zahodni...

Tehnologija
Tehnologija PRVA FARMA DEBATA: Vaša vprašanja in odgovori o digitalnem trženju

V začetku maja smo v uredništvu Medicine danes pripravili prvo farma debato. Ker je koronavirus veliko komunikacije in trženjskih...

COVID-19
COVID-19 (intervju) Verjamem v psihološko odpornost človeka, ki je naravno prilagodljiv; ne vemo pa, koliko ljudi s prilagoditveno motnjo bomo dobili v ambulante

Človeštvo je evolucijsko pripravljeno na epidemije, potrese, opustošenja, skrajne preizkušnje, ki so jih naši predniki doživljali...